Ali je podpisnik dokumentov/aktov lahko predstojnik organa, čeprav nima opravljenega strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka, ko gre za postopek sprejema otrok v vrtec?

Kdaj se začne šteti rok za realizacijo odločitve oziroma obvestila o sprejemu otroka, če specialni predpis, tj. Zakon o vrtcih, ureja vročanje drugače kot ZUP?

ZUP se uporablja v upravnih zadevah, ko se odloča o pravicah, pravnih koristih in obveznostih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), in v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve, a s predpisi, ki urejajo tovrstne zadeve niso določena procesna pravila (4. člena ZUP), ki bi urejale postopanje organa, ki izvršuje upravno – oblastno funkcijo, in položaj podrejene stranke. Skupno postopanju v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je enostransko urejanje pravnega položaja stranke. V obeh zadevah je treba zagotoviti spoštovanje procesnopravnega položaja stranke, ki varuje njeno dostojanstvo ter z Ustavo in zakonom zagotovljene pravice poštenega postopka.

Neredko področni zakoni zadevo, ki po vsebini ustreza upravni zadevi, opredelijo kot drugo javnopravno zadevo, s tem ko določijo smiselno rabo ZUP. Takrat je v postopku treba zagotoviti ne samo smiselno, ampak neposredno – subsidiarno rabo ZUP. Tak primer je tudi Zakon o vrtcih (ZVrt, Ur. l. RS, št. 100/05 in nasl.). Kot izhaja iz določb tega, navedenih v nadaljevanju, vrtec o sprejemu otrok izvršuje oblastno funkcijo v smislu prednosti nekaterih otrok za sprejem v javnem interesu, kar pa otroke oziroma njihove starše postavlja v podrejen pravni položaj, zato pa jim je spoštovati pravila tudi ZUP.

Vrtec v skladu z 20.b členom ZVrt pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka. Zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v skladu s tem zakonom in ZUP. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev, ni pa dopusten ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija. O ugovoru odloči svet vrtca z odločbo, ki se vroči staršem, nato pa zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor. Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem. Poziv k sklenitvi pogodbe je prvi korak, ki vodi do sklenitve pogodbe, s katero se dejansko potrdi vpis. Sam poziv še ni odločba, ampak ponudba za pravno zavezo (pogodbo). 

V 210. členu ZUP je določeno, da mora biti vsaka odločba označena kot taka. Izjemoma se z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti lahko določi drugačno poimenovanje. Pisna odločba mora vsebovati uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu ter podpis uradne osebe. Pravila ZVrt, drugače kot ZUP, določajo, da komisija odloča z obvestilom, zoper katerega imajo starši pravico vložiti ugovor. Ne glede na neposredno ali smiselno rabo ZUP pa je obvestilo treba šteti kot upravni akt, s katerim se odloča o pravici ali pravni koristi. Z "obvestilom" se namreč ureja materialnopravni položaj stranke.

Navedeno pomeni tudi, da je treba voditi postopek v skladu z ZUP, kar med drugim predpostavlja tudi izpolnjevanje pogojev na strani uradnih oseb po ZUP. Za zakonito vodenje in odločanje morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: zaposlenost pri organu, (zakonito ali posamično) pooblastilo, ustrezna izobrazba, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in odsotnost izločitvenih razlogov. Edina zakonita izjema glede pogojev po ZUP (izobrazbenega pogoja in pogoja opravljenega strokovnega izpita) velja za predstojnike organov, ker že z zasedbo položaja predstojnika dobijo zakonsko pooblastilo za odločanje v vseh upravnih zadevah iz pristojnosti organa (več o tem glej: Personalna pristojnost za opravljanja procesnih dejanj na podlagi ZUP in ZJU ter ne/potrebnost strokovnega izpita za diplomante fakultet z UPP). Navedeno velja ne glede na to, ali v upravni zadevi odloča državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, kot v obravnavanem primeru, ko vrtec z odločanjem o sprejemu otroka izvršuje javno pooblastilo (prim. 32. člen ZUP). Podpisnik obvestil o sprejemu v vrtec je tako lahko predstojnik organa, čeprav nima opravljenega strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka, mora pa postopek voditi uradna oseba, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje (glej 28. člen ZUP, posebej tudi četrti odstavek 30. člena ZUP).

V 20. e členu ZVrt je tudi vročanje določeno drugače kot v ZUP. Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto. Glede začetka teka roka za fiktivno vročitev se upošteva 100. člen ZUP, ki za roke, določene po dnevih, določa, da se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Navedeno pomeni, da je pri začetku teka roka treba upoštevati, kdaj je bil poziv (fiktivno) vročen, in od trenutka vročitve dalje šteti rok začetek tega roka za odziv. Povedano drugače, rok za podpis pogodbe začne teči deveti dan od odpreme. Ob tem je sicer treba upoštevati, da morajo biti izpolnjeni pogoji za nastanek fikcije vročitve, kar pri navadni vročitvi pomeni, da je imel naslovnik v roku za nastanek fikcije dejansko možnost seznanitve s pošiljko. Kolikor se s pošiljko ni mogel seznaniti, je v skladu z 98. členom ZUP treba šteti, da je bila vročitev opravljena, ko se je naslovnik s pošiljko dejansko seznanil.