Ali je utemeljeno zahtevati, da upravni organ prve stopnje odpravi opravljena izvršilna dejanja v zvezi s stroški postopka oziroma denarnimi kaznimi (na podlagi sodbe Upravnega sodišča), in če je, na kakšen način je možno to storiti? Namreč, stranka je v postopku pred sodiščem uspela, vmes pa je bila izvršba že izvedena in denarna obveznost izterjana, sedaj pa je organ zaradi odprave izvršilnega naslova v skladu z ZUP izvršbo ustavil – postavi pa se vprašanje, kdo mora odločati o povrnitvi že izterjane denarne obveznosti. Kdo in na kakšen način odloči o stroških postopka oziroma njihovem povračilu, če je odpravljen akt o denarni obveznosti? Ali je upravni organ na prvi stopnji tisti, ki bo odločal o stroških glede odvetnika stranke, ki jo je zastopal pri izpodbijanju aktov o naložitvi denarne obveznosti?

Stranka lahko zahteva odpravo izvršilnih dejanj, ki so bila izvršena na podlagi odpravljenega izvršilnega naslova (odločbe ali sklepa) po 300. členu ZUP. Po drugem odstavku tega člena odloča o zavezančevi zahtevi organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo – kadar gre za denarne obveznosti, na primer, je to CURS in ne siceršnji upravni organ, ki je izdal izvršilni naslov. V primeru, ko gre za zahtevo stranke, ki od upravnega organa prve stopnje zahteva odpravo izvršbe, ki jo je opravil kak drug organ, mora upravni organ prve stopnje zahtevo stranke odstopiti organu, ki je izvršbo izvedel oziroma izdal sklep o izvršbi. Če stranka vztraja pri odpravi akta o izvršbi pri izdajatelju izvršilnega naslova (ki ni izdal sklepa o izvršbi), tako zahtevo upravni organ zavrže s sklepom po tretjem odstavku 65. člena ZUP in drugem odstavku 300. člena ZUP.


O stroških postopka odloča tisti organ, ki je vodil postopek in pred katerim so nastali stroški postopka. Torej: Za stroške postopka pred sodiščem v upravnem sporu je pristojno za odločanje in povrnitev Upravno sodišče in ne upravni organ prve stopnje. Po Zakon o upravnem sporu (pisrs.si) (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.) je pri odpravi odločbe dolžna po odločitvi sodišča stroške povrniti tožena stranka (če je denimo na drugi stopnji odločalo resorno ministrstvo kot državni organ, povrne stroške država). Sodišče odloča po Zakon o pravdnem postopku (ZPP) (pisrs.si) (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.). Glede stroškov pritožbenega postopka pred resornim ministrstvom odloča ministrstvo in ne upravni organ na prvi stopnji (drugi odstavek 118. člena ZUP).


Upravni organ mora odstopiti zahteve stranke Upravnemu sodišču in resornemu ministrstvu ter stranko o tem obvestiti, če ni pristojen za odločanje in povrnitev stroškov. Če stranka vztraja pri povrnitvi stroškov pri organu prve stopnje, ki ni pristojen za odločanje o le-teh, mora takšne zahteve s sklepom zavreči po tretjem odstavku 65. člena ZUP.


Upravni organ na prvi stopnji odloča o stroških v tistih postopkih, katere je sam vodil (npr. o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z ustavitvijo izvršbe, pod pogojem, da jih stranka uveljavlja). Če stroški postopka niso nastali, se jih ne obračunava. Strankine zahteve po povrnitvi stroškov, ki jih je imela z odvetnikom, so torej utemeljene le in zgolj za tiste postopke, ki jih je vodil organ sam (npr. le za stroške odvetnika v zvezi z ustavitvijo izvršbe) in ne za preostale postopke oz. dele postopkov, ki so bili vodeni pri drugih upravnih ali sodnih organih. Pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe na predlog odvetnika se stroški postopka lahko obračunavajo v zvezi s predlogom odvetnika, pri izdaji sklepa po uradni dolžnosti pa stroškov postopka, ki bi jih ZUP priznaval, ni (ni bilo denimo procesnih dejanj v postopku, ki bi apelirala na stroške, kot so sklici ustnih obravnav). Če se stranke sklicujejo na povračilo stroškov po 113. členu ZUP glede zastopstva, je možno pri organu, ki je odločal o ustavitvi izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova, s to zahtevo (pritožbo zoper sklep, s katerim stroški niso bili povrnjeni) postopati na dva načina:

*odstop pritožbe na resorno ministrstvo, če organ oceni, da je bila odločitev pravilna, saj niso nastali stroški, ki se obračunavajo in povrnejo,
*izdaja nadomestnega sklepa po 242. členu ZUP v primeru presoje, da ima stranka prav in bi organ moral stroške obračunati in povrniti.