Ali je dopustno, da so podatki o delovni uspešnosti javnega uslužbenca objavljeni na oglasni deski občine brez privolitve javnega uslužbenca?

Ali je mnenje Informacijskega pooblaščenca odločilno za presojo dopustnosti objave osebnih podatkov?

Objava podatkov o delovni uspešnosti na oglasni deski pomeni obdelavo osebnih podatkov, ki mora biti skladna s Splošno uredbo (Splošna uredba; Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Ur. l. RS, št. 163/22 in nasl.). Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena izmed pravnih podlag, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe v povezavi s 6. členom ZVOP-2. Obdelava osebnih podatkov (tu razkritje osebnih podatkov javnosti) je med drugim zakonita, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

V obravnavanem primeru pridejo v poštev zlasti določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.) ter Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS, Ur. l. RS, št. 95/24), ki urejata dostop posameznika do informacij javnega značaja oziroma interno objavo podatkov o delovni uspešnosti javnega uslužbenca. V delu, ko ZDIJZ in ZSTSPJS posameznih postopkovnih vprašanj ne urejata, se v delu, ki ni posebej urejen z navedenima predpisoma, subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (3. člen ZUP). 

ZSTSPJS v 32. členu ureja postopek ugotavljanja dela plače za delovno uspešnost in dolžnost delodajalca, da o izplačilu dela plače za delovno uspešnost v posameznem obdobju, zaposlenim izda obvestilo. Četrti odstavek določa obvezne sestavine obvestila, peti odstavek pa določa, da se obvestilo o izplačilu dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev pri organu objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote. Ta določba s tem vzpostavlja zakonsko podlago za interno objavo podatkov o delovni uspešnosti (na ravni organa ali organizacijske enote), ne ureja pa razkritja teh podatkov širši javnosti. Prvi odstavek 48. člen ZSTSPJS nadalje določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo.

Glede razkritja podatkov širši javnosti praviloma pridejo v poštev tudi določbe ZDIJZ. Ta zakon ureja dostop do informacij javnega značaja bodisi na podlagi zahteve prosilca (poglavje IV. ZDIJZ) bodisi prek obveznih proaktivnih objav določenih informacij v svetovni splet (10. in 10.a člen ZDIJZ). Takšna ureditev proaktivne transparentnosti omogoča stalno in neposredno obveščanje javnosti ter krepi preglednost delovanja organov javnega sektorja (več v Pirc Musar in Kraigher Mišič (ur.), Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, 2017, str. 256–279).

ZDIJZ s tem predstavlja pravno podlago za razkritje podatkov posamezniku, kadar so izpolnjeni pogoji za posredovanje informacij na zahtevo, ali za njihovo proaktivno objavo, kadar podatki sodijo med informacije, ki jih je treba proaktivno razkriti po 10. in 10.a členu ZDIJZ.

Pri objavi podatkov o delovni uspešnosti je treba upoštevati tudi 6. člen ZDIJZ, ki v prvem odstavku določa izjeme od prostega dostopa, med njimi tudi izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). A vendar tretji odstavek 6. člena določa t. i. izjeme od izjem in sicer, da so informacije, povezane s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, absolutno javne, ne glede na obstoj izjem od razkritja. Pri tem pa niso avtomatično dostopni vsi osebni podatki javnega uslužbenca, temveč le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem njegovega dela oz. porabo javnih sredstev (prav tam, str. 198–205; glej tudi mnenja IP: 07121-1/2022/820 z dne 27. 7. 2022, 092-1-2025/84 z dne 17. 2. 2025 ter odločbo 090-446/2025 z dne 28. 10. 2025).

Navedeno potrjuje tudi ustaljena sodna praksa, ki poudarja, da plače in drugi prejemki javnih uslužbencev sicer predstavljajo osebne podatke, vendar so zaradi izrecne zakonske določbe (prvi odstavek 48. člena ZSTSPJS) ti podatki javni in morajo kot taki biti dostopni vsakomur, ne glede na privolitev javnega uslužbenca (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009 ter Upravnega sodišča: II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, I U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, I U 1847/2021-15 z dne 24. 8. 2022, I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018 in I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024).

Podatke o delovni uspešnosti javnega uslužbenca je tako mogoče razkriti:

1. posamezniku, ki vloži zahtevo po ZDIJZ (12. člen ZDIJZ) glede na določbe in postopek po ZDIJZ;
2. interno znotraj organa na podlagi 32. člena ZSTSPJS; ali
3. širši javnosti v okviru proaktivne objave na splet oziroma na drug način, ki omogoča javni dostop (npr. oglasna deska), če so za takšno razkritje izpolnjeni pogoji iz ZDIJZ (10. člen ZDIJZ) oz. ZSTSPJS (48. člen ZSTSPJS).

Presoja zakonitosti obdelave osebnih podatkov tudi v takih primerih primarno pripada upravljavcu osebnih podatkov, torej tistemu, ki podatke obdeluje (jih razkriva ali drugače objavlja). Načelo odgovornosti iz drugega odstavka 5. člena Splošne uredbe upravljavcu nalaga, da mora zagotoviti in biti sposoben izkazati, da vsaka obdelava osebnih podatkov poteka skladno z veljavnimi predpisi. To vključuje obveznost, da organ sam presodi obstoj ustrezne pravne podlage za razkritje podatkov o delovni uspešnosti, nujnost in sorazmernost takšnega posega ter skladnost obsega razkritja z zahtevami ZSTSPJS, ZDIJZ in drugih relevantnih predpisov.

Vloga mnenj Informacijskega pooblaščenca je v tem okviru svetovalne narave. Mnenja Informacijskega pooblaščenca niso pravno zavezujoča in zato sama po sebi ne omogočajo dopustnosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Predstavljajo strokovno razlago posameznih pravnih določb in povzetek ustaljene nadzorne prakse, ki lahko upravljavcu pomaga pri oblikovanju zakonite in pravilne presoje v konkretnem primeru. Čeprav njihovo upoštevanje praviloma zmanjša tveganje napačne interpretacije, pa končna odločitev in odgovornost za zakonitost obdelave - vključno z razkritjem podatkov o delovni uspešnosti na oglasni deski - vedno ostaneta pri upravljavcu, ki mora svojo presojo utemeljiti skladno z veljavnim pravnim okvirom in načelom zakonitosti iz 6. člena ZUP. To načelo namreč določa, da mora organ v upravnih zadevah odločati na podlagi zakona in v mejah danih pooblastil, kar pomeni, da se upravljavec ne more opirati na mnenje IP kot na samostojen pravni temelj za odločitev, temveč mora svojo odločitev utemeljiti neposredno na zakonu ter drugih predpisih, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov.