Uradna oseba (npr. inšpektor) je opravila inšpekcijski nadzor pri organu državne uprave. Po pregledu je inšpektor izdal odločbo in naložil odpravo vseh zaznanih nepravilnosti. Odločba, ki jo je izdal inšpekcijski organ, je izvršljiva. Državni organ pa se na izdano odločbo ni odzval ter ni odpravil nobene nepravilnosti. Ali je možno tudi zoper organ državne uprave (npr. vlado) začeti postopek prisilne izvršbe?

Tudi kadar je zavezanec organ državne uprave, izvršba poteka na enak način, kot če bi bil zavezanec kdorkoli drug. Nikoli pa ne more biti zavezanec (dolžnik) organ, ki je odločal v upravnem postopku, čeprav je morda v izvršilnem naslovu odločil, da mora kateremu od udeležencev izpolniti kakšno obveznost  (Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2022, 2. knjiga, str. 784)

Pravna podlaga za tako postopanje je prvi odstavek 286. člena ZUP, ki pravi, da se izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost. Iz navedenega torej izhaja, da je potrebno ukrepati zoper vse in vsakogar, ki je dolžan opraviti neko obveznost oz. odpraviti nepravilnost.

Skladno s 287. členom ZUP se izvršba odločbe opravi kot upravna ali sodna izvršba, pri čemer upravno izvršbo opravljajo upravni organi po določbah ZUP ali posebnega zakona (npr. Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11, in nasl.)). Sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo (npr. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 3/07, in nasl.)).