Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po 17. členu Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) sprejme dvoletni načrt lovsko upravljavskega območja, s katerim se določi obseg odstrela divjadi. Sklepi o sprejemu načrta so sprejeti brez obrazložitve in javno objavljeni. Ali ima sklep o sprejemu dvoletnega načrta naravo splošnega ali posamičnega akta ter ali mora biti sprejet po ZUP?

Presoja pravne narave akta kot splošnega ali posamičnega je odvisna od vprašanja, ali z njim organ izdajatelj odloča o upravni zadevi v smislu 2. člena ZUP. Upravna zadeva je podana, kadar organ konkretno in posamično ureja pravico, obveznost ali pravno korist določljive osebe. Tak akt učinkuje inter partes in mora vsebovati sestavine po 210. členu ZUP. Na to dosledno opozarja upravnopravna teorija (glej npr. Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023; Kovač & Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022). Razlika med splošnimi in posamičnimi (u)pravnimi akti je ključna, saj je za ene in druge predpisan različen postopek sprejema, objave oz. seznanitve prizadetih, sestavin aktov (obličnost) in pravnega varstva. Načeloma postopke izdaje splošnih (u)pravnih aktov določajo poslovniki izdajatelja (npr. Poslovnik Državnega zbora za zakone ali Poslovnik Vlade RS za vladne uredbe in ministrske pravilnike ), postopek izdaje posamičnih upravnih aktov pa ZUP.

Dvoletni načrt po 17. členu Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Ur. l. RS, št. 16/04 in nasl.) glede na njegove značilnosti ni posamični upravni akt. Gre za splošni, načrtovalni akt upravljanja, ki določa cilje in obseg posegov v populacijo divjadi na ravni lovsko upravljavskega območja ter ureja ravnanja organov in nosilcev javnih pooblastil v prihodnje. Ne ustvarja pravnih učinkov za konkretno določljivo osebo in ne ureja individualnih pravic ali obveznosti, temveč učinkuje erga omnes kot izvedbeni akt zakona.

Takšno razumevanje potrjuje tudi ustaljena sodna praksa. VSRS je v sklepu I Up 205/2017 z dne 8. 11. 2017 pojasnilo, da sklep ministra o sprejemu letnega načrta ne predstavlja upravnega akta, saj z njim ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih lovske družine. USRS je v sklepu U-I-26/18, Up-115/18 z dne 2. 12. 2021 ustavne pritožbe zoper navedeni sklep VSRS ni sprejelo v obravnavo, zato je ostalo v veljavi stališče, da letni načrti sami po sebi ne ustvarjajo neposrednih pravnih posledic za upravljavce lovišč in tako ne predstavljajo posamičnih aktov po 2. členu ZUS-1. Enako izhaja iz sklepa UPRS I U 1234/2017 z dne 16. 6. 2017, ki je presodilo, da letni načrt ureja splošna vprašanja upravljanja z divjadjo in zato ne gre za posamični akt.

Upoštevati pa je treba tudi naravo dejavnosti upravljanja z divjadjo. Lovske družine kot nosilke javnega pooblastila izvajajo naloge v javnem interesu, povezane z ohranjanjem ustreznega stanja populacij prostoživečih živali, preprečevanjem škod ter zagotavljanjem trajnostnega ravnovesja v prostoru. Dvoletni načrt zato določa okvir njihovega delovanja kot javne službe in ne individualnih odločitev o konkretnih živalih.

Ker dvoletni načrt ni posamični upravni akt, se zanj ZUP ne uporablja. Tako npr. obrazložitev po 214. členu ZUP za te akte ni predpisana sestavina. Pravno varstvo zoper te sklepe se tako ne uveljavlja po ZUP oz. ZUS-1, ampak pred USRS (glej 160. člen Ustave RS).

Ureditev po Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv, Ur. l. RS, št. 38/13 in nasl.) pa je drugačne narave. Določbe 1., 3. in 26. člena ZZZiv se nanašajo na usmrtitev posamezne živali v konkretnem primeru (npr. nevarna ali poškodovana domača ali prostoživeča žival). Odločitev o tem zahteva ugotavljanje dejanskega stanja, presojo sorazmernosti in izdajo posamičnega upravnega akta, ki mora vsebovati obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu oz. sestavine po ZUP. To izhaja iz sodne prakse (sodbi UPRS U 1994/2000 z dne 7. 5. 2003 in U 1804/2001 z dne 11. 6. 2003) ter razlage v primeru Upravna zadeva v javnem interesu).

Dvoletni načrt po ZDLov-1 tako predstavlja splošni planski akt, ki se ne izdaja po ZUP in ne ureja posamičnih pravic ali obveznosti. Nasprotno pa usmrtitev posamezne živali po ZZZiv pomeni konkretno upravno zadevo, za katero se ZUP uporablja v celoti.