Upravni organ je izdal odločbo, katera je imela napačni pravni pouk. Stranka se je ravnala po takem napačnem pravnem pouku in ni vložila pritožbe na pristojni drugostopenjski organ, temveč je vložila tožbo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je njeno tožbo s sklepom zavrglo kot nedovoljeno. Ali lahko stranka (tožnik) zahteva povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi z napačnim pravnim poukom prvostopenjskega upravnega organa v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), ki določa, da stranka (v obravnavanem primeru tožena stranka - država RS) vselej trpi stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi, in stroške, ki so nastali po naključju, ki se je njej primerilo?

Stroške, ki so nastali stranki v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa v upravnem postopku, ni mogoče uveljaviti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Ur. l. RS, št. 105/06), namreč stroškovne določbe 25. člena ZUS-1 so vezane na upravni spor in na stroškovno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče odloči o stroških postopka le če v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Vidimo, da je odločanje o stroških torej odvisno od tega, ali je sodišče o zadevi odločalo meritorno v sporu polne jurisdikcije ali le procesno (kot v obravnavanem primeru). V kolikor ni bilo takšnega odločanja po vsebini, stranka ne more uveljavljati povrnitve priglašenih stroškov postopka, ki so nastali zaradi dela organa prve stopnje v upravnem postopku (glej tudi Sklep I Up 1229/2004 z dne 9. 2. 2005).