Ali gre v primeru pridobitve zapisnika od drugega organa (npr. zapisnika o ocenjeni škodi, ki je nastala v neurjih, od Uprave za zaščito in reševanje RS) za predhodno vprašanje?

Če organ za odločitev potrebuje dokazilo o nekem dejstvu, to ne pomeni predhodnega vprašanja, ampak zgolj postopek dokazovanja v smislu izkaza relevantnih dejstev po načelu materialne resnice, kot podanim v 8. členu ZUP. Uradna oseba, ki vodi postopek, si tako v skladu s 139. členom ZUP priskrbi podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti sama, če pa te evidence vodi drug upravni organ, pa od tega organa.

Zato pri pridobitvi zapisnika od drugega organa ne moremo govoriti o predhodnem vprašanju, kajti po 147. členu ZUP šteje za predhodno vprašanje odločitev o samostojnem pravnem vprašanju, ki spada v pristojnost sodišča ali drugega organa. V omenjenem primeru pa ne gre za odločanje, ampak za ugotavljanje dejstev, kar kaže že pravna narava zapisnika kot akta o ugotavljanju dejstev, ne pa konkretni pravni akt (odločba ali sklep ali sodba), ki bi pomenil pravno odločitev. Ta zapisnik je torej le dokazilo, ne pa predhodno vprašanje. To je le tisto pravno vprašanje, ki je v upravnem postopku sporno in o njem še ni bilo odločeno s strani pristojnega organa ali sodišča, ali pa je tako pravno vprašanje že bilo rešeno, v tem primeru pa je organ, ki vodi konkretni upravni postopek, vezan na pravnomočno rešitev tega vprašanja in ga ne more na novo obravnavati, saj ga tudi sam ne bi mogel rešiti drugače, kot ga je že rešil pristojni organ (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 318).