Kako naj organ (javni zavod) ravna, če stranke zamudijo rok za vložitev obvestila o načinu izvajanja javne službe (o izobraževanju otroka na domu)?

Ali gre za upravno zadevo in kakšen akt (sklep, obvestilo) je treba izdati ter kako ga vročiti, če je to obvestilo prepozno?

Ali je potrebno v primerih vzgojnih ukrepov na osnovni šoli uporabljati ZUP in če da, v kakšnem obsegu?

Glede uporabe določb ZUP je ključno najprej presoditi, ali gre v konkretnem primeru za upravno zadevo. Po 2. členu ZUP gre za upravno zadevo, ko organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, določeni z materialnim upravnim predpisom (glej ta primer). Vse pravice oziroma obveznosti urejajo materialni zakoni in na njihovi podlagi podzakonski predpisi, saj tako odloča Ustava Republike Slovenije. Praviloma določi upravno zadevo neposredno področni materialni zakon. Takrat gre za formalno definirano upravno zadevo, medtem ko gre za materialno definirano zadevo, kadar iz znakov, kot je "javni interes", izhaja, da se uporablja ZUP glede na njegova 3. in 4. člen. ZUP določa torej materialni in formalni kriterij za opredelitev upravne zadeve, obema pa je podlaga materialni zakon, ki ureja splošna upravnopravna razmerja (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 19-21).

Za upravno zadevo v materialnem smislu gre, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- o zahtevku stranke oziroma predmetu postopka se odloča,

- odloča oblastni upravni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila (gl. 1. in 5. člen ZUP)

- predmet odločitve je priznanje ali zavrnitev pravice ali pravne koristi ali naložitev obveznosti, s področja upravnega prava,

- odloča se v posamični zadevi z znanim ali vsaj individualno določljivim naslovnikom,

- pri odločanju se praviloma (ne pa nujno) presoja morebitna kolizija med javno koristjo in interesi strank/e v postopku. (Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 23).

Bistveni element upravnopravnega razmerja je oblastno odločanje – ko organ s svojo nadrejeno voljo prizna pravico ali pravno korist, ali pa naloži obveznost.

Z izrazom "organ" ZUP označuje vsak subjekt, ki ima po zakonu pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Iz prvega odstavka 5. člena ZUP izhaja, da gre za dva kroga subjektov: organe državne ali lokalne oblasti ter nosilce javnih pooblastil (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2020, str. 88). Skoraj vedno gre za upravno zadevo, kadar se določa statuse osebe ali predmetov (npr. status študenta s posebnimi potrebami). V drugih primerih, kjer je potrebna javnopravna ureditev, se ZUP uporablja smiselno, na primer pri vzgojnem ukrepu zoper dijaka (Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 23).

60.a člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06 in nasl.) določa, v katerih primerih se ZUP uporablja neposredno, kar predstavlja formalno opredelitev upravne zadeve. Vendar ta določba ne pomeni, da je uporaba ZUP izključena v vseh drugih primerih odločanja šole kot izvajalke javne službe. Upravno sodišče je v sodbi UPRS III U 174/2019-17 z dne 27. 8. 2019 poudarilo, da se tudi v zadevah, ki niso izrecno navedene v 60.a členu ZOsn, po 4. členu ZUP upravni postopek uporablja smiselno tudi v t.i. drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. Pri čemer med načela oziroma pravila ZUP, ki se uporabljajo kot minimalni standardi, vselej spadajo: načelo zakonitosti pri odločanju, načelo zaslišanja stranke (kot pravica stranke, da se pred odločitvijo izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - prim. 9. in 146. člen ZUP) ter že pravila o obrazložitvi odločitve, ki zagotavljajo, da je ta taka, da naslovniku omogoča učinkovito pravno varstvo, nadzornemu organu pa preizkus odločitve. Navedena načela oziroma pravila imajo ustavnopravno podlago v 22. in 25. členu Ustave (glej tudi sodbo in sklep UPRS II U 235/2024-23 z dne 27. 9. 2024 ter Inšpekcijski nadzori nad izvajanjem zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju v osnovnih šolah v letu 2019).

Izbira šolanja na domu s strani staršev kot načina izvajanja obvezne OŠ ni pravica v klasičnem upravnopravnem smislu, zaradi katere bi se vodil upravni postopek, temveč gre za način izvajanja zakonske obveznosti obveznega osnovnega šolanja, urejenega v ZOsn. Otroku mora biti zagotovljena vključitev v obvezno osnovno šolanje, kar predstavlja javni interes in temelj za morebitne javnopravne posledice v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani staršev (na primer o pravočasnem pisnem obveščanju šole o izobraževanju na domu do 16. avgusta po 88. členu ZOsn). Zaradi določitve roka za obvestilo o izobraževanju na domu in drugih pogojev, ki izhajajo iz javnega interesa, hkrati pa je zakon podnormiran o postopku izvajanja izbire, pa gre za javnopravno zadevo, čeprav ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP.

V neupravnih javnopravnih zadevah se ZUP uporablja smiselno, kot določa 4. člen ZUP zaradi zagotovitve minimalne zaščite strank (pravica do obrazložitve, zaslišanje itd.) in varstva javnega interesa (Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 25). Smiselna uporaba pomeni naravi zadeve prilagojeno uporabo posameznih institutov ZUP, kot npr. možnost izjaviti se o določenih okoliščinah, se pritožiti itd. (4. člen ZUP). Smiselno morajo uporabljati pravila ZUP v javnopravnih razmerjih vsi javnopravni subjekti - zavodi, zbornice, združenja, društva, ustanove - kadarkoli odrejajo določena ravnanja ali priznavajo pravice oz. nalagajo obveznosti v zadevah, ki jih ne moremo opredeliti za upravne zadeve. Namen tega pravila je, da se v vseh javnopravnih zadevah zagotovijo minimalni postopkovni standardi odločanja in varstva pravic udeležencev teh postopkov (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 19 in primer Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda). Zato se v primeru zamujenega roka za obvestilo o izobraževanju na domu izda sklep o zavrženju obvestila (zahteve) zaradi zamujenega roka po tretjem odstavku 129. člena ZUP, v katerem se v pouku o pravnem sredstvu stranko (starše) pouči o možnosti pravnega varstva v primeru nestrinjanja z vsebino sklepa, ki lahko ugovarja domnevni prepoznosti vloge.

Tudi v primeru, ko gre za odločanje o vzgojnem opominu in ugovoru nanj, gre za drugo javnopravno zadevo. Ker ZOsn ne določa posebnega upravnega postopka za vzgojne opomine, se ZUP uporabi smiselno. Osnovna šola mora pri izreku vzgojnega opomina in obravnavi ugovora nanj smiselno uporabljati določbe ZUP kot minimalne standarde postopka (omogočiti udeležencu da se izjavi). Ker vzgojni opomin ni upravni akt, ni obveznosti izdaje upravne odločbe z vsemi elementi ZUP. Kljub temu mora biti odločitev pisno obrazložena in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu, da se zagotovi pravno varstvo. Enako velja npr. za šolsko ocenjevanje (glej sklep VSRS I Up 483/2008 z dne 22. 1. 2009).