Zavod RS za zaposlovanje izda odločbo o priznanju pravice do zaposlitvene rehabilitacije ter se v sodelovanju z invalidom pripravi načrt izvedbe odločbe, ki ga izvaja koncesionar. Če koncesionar načrta ne izvaja v skladu z določbami, kakšne možnosti pravnega varstva ima stranka, kam se lahko obrne in kakšne so njene pritožbene možnosti?

Pravica do zaposlitvene rehabilitacije se posamezniku prizna na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje, ki jo izda po izvedenem postopku in po pridobitvi strokovnega mnenja rehabilitacijske komisije (27. člen, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo,87/11, 96/12 – ZPIZ-2, 98/14 in 18/21). Na podlagi pravnomočne odločbe se v sodelovanju med zavodom, invalidom in izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije pripravi rehabilitacijski načrt, v katerem so določeni obseg, način in trajanje izvajanja pravice (32. člen ZZRZI). Izvajalec, ki je praviloma nosilec javnega pooblastila oziroma koncesionar (19. člen, ZZRZI), je dolžan izvajati načrt v skladu z določbami odločbe. Rehabilitacijski načrt ima naravo izvedbenega akta, ki sam po sebi ni upravna odločba, temveč konkretizira način izvajanja že priznane pravice.

Če izvajalec načrta ne izvaja v skladu z določbami oziroma zavlačuje z izvajanjem posameznih ukrepov, to ne pomeni, da gre za molk organa v smislu 222. člena ZUP, saj je pravica že priznana in odločba že izdana. V takem primeru gre za vprašanje nepravilnega izvajanja pravice, pridobljene na podlagi odločbe. Zato mora stranka najprej obvestiti Zavod RS za zaposlovanje, ki je izdal odločbo in je odgovoren za spremljanje izvajanja rehabilitacije. Zavod ima dolžnost ukrepati, ker zagotavlja, da se odločba dejansko izvaja in da koncesionar izvaja storitve, ki so bile v načrtu določene.

Če nepravilnosti kljub opozorilu niso odpravljene, ima stranka možnost, da se obrne na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je po 82. členu ZZRZI, zlasti po tretji alineji, pristojno za nadzor nad poslovanjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Ministrstvo lahko ugotavlja, ali izvajalci opravljajo svoje delo skladno z določbami zakona, podzakonskih predpisov ter odločb in programov, in lahko naloži ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja.

Ker se v tem delu ne vodi več upravni postopek o sami pravici (zlasti glej Definicija upravnega postopka), pritožba v smislu ZUP ni dopustna. Pravna sredstva pridejo v poštev ob izdaji odločbe Zavoda RS za zaposlovanje o zaposlitvenih možnostih invalida, ki se izda na podlagi zaključno pripravljene ocene po izvedenem načrtu. Če odločba temelji na pomanjkljivem ali nepravilno izvedenem načrtu, jo je mogoče izpodbijati v pritožbenem postopku. Do takrat pa ima stranka možnost zahtevati ukrepanje od Zavoda kot organa, ki je izdal odločbo, ter sprožiti nadzor ministrstva nad izvajalcem, ki storitev ne izvaja skladno z načrtom.

Iz tega izhaja, da je v primeru neizvajanja rehabilitacijskega načrta pristojno najprej ukrepati pri Zavodu RS za zaposlovanje, nato pa je mogoče obvestiti ministrstvo, ki ima na podlagi 82. člena ZZRZI pristojnost za nadzor nad delom koncesionarjev. Neposredna pritožba v smislu molka organa ni mogoča, saj je pravica že priznana.