Ali lahko upravni organ prenese pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku na drug upravni organ, če bi se ta strinjal oz. ne glede na voljo pooblaščenega?

Delegiranje pristojnosti je nezakonito in celo neustavno; v 18. členu ZUP je določeno, da je prevzem in prenos pristojnosti prepovedan.

V nasprotnem primeru bi šlo za absolutno bistveno postopkovno kršitev (237. člen ZUP) in podlago za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici oz. celo ničnost (274. člen ZUP in 279. člen ZUP).

Organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni zadevi, sme samo po izrecnem zakonskem pooblastilu odločanje v tej zadevi prenesti na kakšen drug organ (četrti odstavek 18. člena ZUP).

V komentarju ZUP je opozorjeno (Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008, str. 126), da nepristojen organ ne sme prevzeti upravne zadeve, ki sodi v pristojnost drugega organa, tudi če bi se pristojni organ s tem strinjal, razen če zakon tako določa in če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Prav tako pristojni organ pristojnosti ne more prenesti na drug organ in tudi ni možen noben dogovor glede tega vprašanja, saj upoštevanje pravil o stvarni pristojnosti predstavlja temeljni kamen formalne zakonitosti.

Nadalje kaže izpostaviti, da ni možen prenos pristojnosti drugače kot z zakonom oz. v izvirnih pristojnostih samoupravnih lokalnih skupnosti z odlokom po ustreznem normodajnem postopku niti tako, da bi prenos odredil drug organ, kot je poslovniško pristojni (npr. župan ne more prenesti pristojnosti iz občinske uprave na vrtec ali center za socialno delo), saj bi zlasti pri prenosu pristojnosti na nosilce javnih pooblastil prišlo do neustavnega položaja, kar je v nasprotju s 120. členom in 121. členom Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št 33/91-I in nasl.)