Kako postopati v primeru, ko je zakoniti zastopnik (npr. predsednik društva) pasiven in ne želi izvajati sklepov pravne osebe (npr. društva). Ali bi lahko ostali člani pravne osebe (npr. društva) prevzeli aktivnosti?

Pravna oseba zaradi svoje fiktivnosti ne more sama opravljati procesnih dejanj in je absolutno procesno nesposobna.

Prvi odstavek 48. člena ZUP zato določa, da procesna dejanja v njenem imenu opravlja oseba, ki jo določa zakon oz. splošni akt, ki je sprejet v skladu z zakonom. Po 49. členu ZUP mora organ na pravilno zastopanje procesno nesposobne stranke, kar je tudi pravna oseba, ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če je torej stranka postopka pravna oseba, mora organ najprej ugotoviti, kdo jo v skladu z zakonom sploh lahko zastopa, nato pa še ali je to dejansko oseba, ki želi opravljati procesna dejanja. Zakoniti zastopnik lahko pooblasti za zastopanje tudi drugo osebo – pooblaščenca (53.člen do 60. člen ZUP), vendar obstajajo primeri (glej na primer prvi odstavek 53. člena ZUP), ko lahko dejanje opraviti le zakoniti zastopnik sam (po Kmecl v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, komentar k 48. členu ZUP, str. 356).

Pri pravnih osebah, ki so zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v register, je iz istega razloga v registru navedena tudi določena oseba, ki ima status zakonitega zastopnika (glej na primer sedmo alinejo prvega odstavka 18. člena Zakona o društvih (ZDru-1, Ur. l. RS, št. 64/11 – UPB in nasl.). Zaradi pravnih učinkov vpisa je malo verjetno, da bi pri takih pravnih osebah vprašanje zastopanja v upravnem postopku zahtevalo kaj več od ugotovitve, kdo je zakoniti zastopnik, vpisan v registru. Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije (4. člen ZDru-1). Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in cilje delovanja društva; dejavnost oziroma naloge društva; pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva; pravice in obveznosti članov; način upravljanja društva; zastopanje društva; financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva; način zagotavljanja javnosti dela društva; način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru (prvi odstavek 9. člena ZDru-1).

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (prvi odstavek 5. člena ZDru-1). Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje. Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva (prvi odstavek 6. člena ZDru-1). Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 6. člena ZDru-1). Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom (prvi odstavek 12. člena ZDru-1). Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani (prvi odstavek 13. člena ZDru-1). Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva (drugi odstavek 13. člena ZDru-1). Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov (tretji odstavek 13. člena ZDru-1). Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov (četrti odstavek 13. člena ZDru-1; glej sodbo UPRS II U 364/2017-11 z dne 6. 5. 2020, točke 11 do 15 obrazložitve).

V ZDru-1 pa ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Prvi odstavek 13. člena ZDru-1 sicer določa, da zbor članov društva sprejema tudi druge (to pomeni razen obveznih določb temeljnega akta in njegovih sprememb iz prvega odstavka 9. člena ZDru-1) najpomembnejše odločitve v društvu, vendar glede na to, da zakon vsebine teh najpomembnejših odločitev ne določa, društvo pa samo določa svoj način delovanja, društvo tudi samo opredeli, katere odločitve (razen tistih, določenih z zakonom, med katerimi pa ni načina postavitve zastopnika društva) šteje za tako pomembne, da o njih odloča zbor članov. Društvo torej način postavitve zastopnika lahko določi v temeljnem aktu društva, ta pa mora biti sprejet na zboru članov društva in ga ne more npr. sprejeti ali spremeniti upravni odbor (prav tam, točke 20 do 22 obrazložitve, enako tudi sodba UPRS II U 23/2018-17 z dne 23. 3. 2021, točka 25 obrazložitve).

Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (peti odstavek 13. člena ZDru-1).

Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena (prvi odstavek 14. člena ZDru-1). Ta pravica članov društva ni omejena le na izpodbijanje odločitev, s katerimi je bilo poseženo v njihovo osebno korist, pač pa imajo možnost, da s takšno tožbo uveljavljajo zakonitost delovanja društva in njegovo delovanje skladno z notranjimi pravili društva. Člani društva so torej aktivno stvarno legitimirani tudi za izpodbijanje sklepov, ki ne vplivajo neposredno na njihov pravni položaj. Takšna ureditev, ki članom društva omogoča varstvo objektivne zakonitosti odločitev organov društva, tudi če te ne posegajo v njihov pravni položaj, je prestala ustavnosodno presojo in ji sledi tudi praksa Vrhovnega sodišča (glej sodbo in sklep VSRS II Ips 77/2013 z dne 19. 3. 2015, točka 9 obrazložitve). Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem pa ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena (drugi odstavek 14. člena ZDru-1).