Ali mora organ, če stranka večkrat zapored vloži prepozno pritožbo zoper upravni akt (odločbo ali sklep), pri čemer je razlog za nedopustnost vedno enak (zamujen pritožbeni rok), za vsako tako pritožbo posebej izdati sklep o zavrženju po drugi točki drugega odstavka 240. člena ZUP?

Če organ prve stopnje v upravnem postopku izda odločbo, zoper katero se stranka pritoži, a zamudi rok iz prvega odstavka 236. člena ZUP, je takšna pritožba prepozna. V tem primeru mora organ, skladno z drugo točko drugega odstavka 240. člena ZUP, izdati sklep o zavrženju pritožbe, ker ni bila vložena pravočasno.

Če se stranka nato ponovno smiselno ali vsebinsko podobno pritoži – torej ponovno izpodbija isto odločbo ali sklep, na katerega je bila njena prejšnja pritožba že zavržena zaradi zamude – mora organ tako novo vlogo najprej pravno opredeliti. Če iz nje izhaja, da gre za pritožbo zoper že izdani sklep o zavrženju prejšnje pritožbe, potem je treba uporabiti tretji odstavek 240. člena ZUP, ki določa, da je zoper tak sklep dovoljena pritožba, ki jo obravnava organ druge stopnje.

Vendar pa se v praksi pogosto zgodi, da stranka vloži novo vlogo, ki po vsebini le ponavlja prejšnjo (zavrnjeno) pritožbo, vendar zoper isti pravni akt in brez novih okoliščin. Če ta druga pritožba znova zamudi pritožbeni rok (kar je zelo verjetno, saj je rok že potekel pri prvi), je tudi ta nova pritožba prepozna. Organ prve stopnje mora zato tudi to drugo pritožbo zavreči po 240. členu ZUP, če jo presoja kot samostojno vlogo. Če pa pritožbo razume kot pritožbo zoper sklep o zavrženju (tj. redno pravno sredstvo zoper prejšnji sklep), jo mora odstopiti drugostopenjskemu organu, razen če je tudi ta zamujena – v tem primeru jo lahko spet zavrže zaradi zamude.

Povedano drugače, če je bila prva pritožba zavržena kot nepravočasna in stranka nato vloži ponovno pritožbo zoper isti sklep (na primer po več kot 15 dneh od vročitve sklepa), gre ponovno za zamudo pritožbenega roka, kar upravičuje ponovno izdajo sklepa o zavrženju na podlagi druge točke drugega odstavka 240. člena ZUP. Tak postopek je zakonit in logičen, saj vsako pravno sredstvo, ki ni vloženo pravočasno, ni dopustno in se zavrže.

Sodba UPRS II U 455/2016‑13 z dne 18. 10. 2017 potrjuje, da vsaka prepozna pritožba na odločbo ali sklep zaključi svojevrsten postopek, zavrže pa se z izdanjem sklepa po 240. členu ZUP. Če stranka sicer ponovno vloži isto pritožbo (isto po vsebini, isti razlogi), je zakonito, da organ spet izda nov sklep po 240. členu ZUP – zaradi iste pravne utemeljitve: prekoračen rok za vlaganje.

Če pa bi stranka podala pritožbo pravočasno zoper sklep o zavrženju (tj. v 15 dneh od njegove vročitve), je treba takšno pritožbo obravnavati kot redno pritožbo zoper sklep, in jo kot tako odstopiti pristojnemu drugostopenjskemu organu, ki o njej odloča meritorno (ali pa jo sam zavrže, če je neutemeljena ali prepozna).

V opisanem primeru torej ni pravne ovire, da se tudi na ponovno vlogo, če predstavlja prepozno pritožbo, izda nov sklep po 240. členu ZUP zaradi zamude. ZUP ne omejuje števila zavrženj pritožb iz istega razloga, če so vloge vložene ločeno in vsaka posebej ocenjena kot prepozna.