Pri odločanju o zahtevi stranke v upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da zahteva po področnem zakonu (ZKN) ne izpolnjuje pogojev za obravnavo, saj je za vrsto spremembe kot jo stranka uveljavlja v svoji zahtevi potreben elaborat. Ali je v takem primeru (kadar že iz vloge izhaja, da je zaradi vsebinskega neskladja z zakonom vlogo treba zavreči), treba pred izdajo sklepa o zavrženju stranko seznaniti s stanjem postopka (po 9. členu ZUP) in ji omogočiti, da se predhodno opredeli do dejstev oziroma pravne ocene, čeprav njeno opredelitev ne bi mogla vplivati na odločitev? Ali pa je v takem primeru, ko je zavrženje posledica pravne nemožnosti obravnave vloge (npr. zaradi manjkajočega elaborata, ki je obvezen po področnem zakonu), mogoče odločiti neposredno s sklepom o zavrženju, brez predhodne seznanitve stranke?

V kolikor stranka v svoji vlogi postavi zahtevek za katerega materialni predpis določa, da ga je mogoče obravnavati in reševati v upravnem postopku pri tem pa se (zmotno) sklicuje na materialno pravno podlago oz. na člen predpisa za katerega organ ob presoji strankine vloge ugotovi, da konkretni dejanski stan ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu člena, na katerega se stranka sklicuje, ampak ustreza drugi pravni podlagi oz. drugemu členu istega predpisa, ki pa kot sestavni del vloge zahteva elaborat (npr. tretji odstavek 97. člena ZKN), potem je upravni organ dolžan ravnati v skladu z načelom varstva pravic strank in varstvo javnih koristi (7. člen ZUP). 

To načelo upravnemu organu nalaga, da mora stranki nuditi potrebno pomoč pri uveljavljanju njenih pravic, še posebej, če stranka nastopa kot pravno neuka oseba. Organ mora v takšnem primeru ugotoviti, ali je stranka vlogo podala na napačni pravni podlagi ali zaradi napačne razlage zakonske določbe, in jo na to opozoriti. Če je zahtevek materialnopravno utemeljen, vendar nepopoln, je treba stranki pojasniti pravni okvir, v katerem bi bil zahtevek dopusten – torej ob predložitvi elaborata. Organ ima na podlagi navedenega načela namreč dolžnost, da stranko opozori, če ta ne zna pravno pravilno oblikovati vloge, in da ji pojasni ustrezno pravno podlago – vse dokler to ne pomeni posega v vsebino zahtevka (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 116-117).

V skladu z 67. členom ZUP mora organ v takem primeru stranko pozvati k dopolnitvi vloge. Poziv mora vsebovati jasno obrazložitev, zakaj vloga ni popolna oziroma oziroma zakaj po prvotno navedeni pravni podlagi ni mogoče odločati, določiti mora primeren rok za dopolnitev in opozoriti na pravne posledice, če vloga ne bo dopolnjena – tj. da bo vloga zavržena s sklepom (drugi odstavek 67. člena ZUP).