Organ (npr. Urad za intelektualno lastnino) je prejel zahtevek in plačilo pristojbine za podaljšanje veljavnosti že licencirane znamke. Organ se na zahtevo ni odzval, zato se bo licenca iztekla. Ali lahko pride do vmesne prekinitve licence in s tem potreba po celotnem novem postopku pridobitve licence, namesto le po relicenciranju?

Če organ vodi postopek po skrajšanem ugotovitvenem postopku, mora o zahtevku odločiti čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, če pa vodi postopek po posebnem ugotovitvenem postopku, mora odločiti o zahtevku najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka. Rok enega oziroma dveh mesecev vključuje tudi čas, ki je potreben za vročitev odločbe (222. člen ZUP). Prekoračitev roka za izdajo prvostopenjske odločbe samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, saj so roki instrukcijske narave, čeprav gre pri zamudah za izraz slabe uprave (maladministration), kar se izrazi tudi v pravnem varstvu javne koristi in stranke po ZUP, ZUS-1 in prek odškodninske odgovornosti (več v Kovač, Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih, 2019).

Zaradi prekoračitve instrukcijskega roka stranka lahko vloži pritožbo zaradi molka organa, v primeru enostopenjskih upravnih postopkov, v katerih pritožba ni dovoljena, (ali zoper drugostopensjke določbe oziroma določene sklepe) pa tožbo v upravnem sporu. Stranka lahko pritožbo ali tožbo vloži vse, dokler traja molk organa. V enostopenjskih postopkih, na primer po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah in po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, po katerem odloča Urad za intelektualno lastnino, se vloži tožba zaradi molka, vendar je vložitev tožbe zaradi prekoračitve roka za izdajo odločbe dovoljena šele, če organ ne izda odločbe v sedmih dneh, ko je stranka zahtevala izdajo odločbe (28. člen ZUS-1).

Možna sankcija za nepravočasno reševanje zadev v upravnem postopku je po 18. členu ZUP tudi prevzem (devolucija) pristojnosti. Ko organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad delom prvostopenjskega organa (npr. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport), ugotovi, da prvostopenjski organ (npr. Urad za intelektualno lastnino) zadev ne rešuje pravočasno, opozori predstojnika prvostopenjskega organa in mu določi rok, v katerem mora prvostopenjski organ odločiti o posamezni zadevi. Če po preteku roka prvostopenjski organ še vedno ni odločil o zadevi, lahko nadzorni organ prevzame zadevo v reševanje v primeru, če bi lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 484-485).

Nadzor nad izvajanjem ZUP in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke, opravlja nadalje upravna inšpekcija (prvi odstavek 307. člena ZUP). Upravna inšpekcija tudi nadzira spoštovanje rokov v upravnem postopku.

Če stranki zaradi nespoštovanja rokov za odločanje in s tem povezanega predolgo trajajočega upravnega postopka nastane škoda, ima ob izpolnjenosti pogojev iz 26. člena Ustave (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97) tudi pravico do odškodnine (Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 486).

Čeprav je stranka vložila pravočasno popolno vlogo, licenca preneha s pretekom roka, za katerega je izdana (npr. 10 let). To pomeni, da ob izteku roka licenca ni več ustrezno varovana, zaradi česar je treba zanjo znova zaprositi. Če v takem primeru zaradi izteka roka za zaščito patenta, modela, znamke ipd. tistemu, ki je bil nosilec zaščite, nastane škoda, se lahko zato, ker organ ni postopal skladno s pravili upravnega postopka, uveljavlja odškodnino po 26. členu Ustave RS.

Vendar pa naj stranka v takem primeru ne bo le pasivna, temveč naj čimprej skuša doseči rešitev, tako da najprej organ pozove k izdaji odločbe neformalno, npr. prek e-pošte, in pri tem opozori na možne nadaljnje poteze.