Kaj lahko stori organ, če po izdaji odločbe ugotovi, da je v izreku prišlo do vsebinskega nasprotja med posameznimi točkami npr. glede nastopa izvršljivosti (v eni točki ob dokončnosti, v drugi pa npr. že ob vočitvi, češ da je pritožba nesuspenzivna), če je zoper odločbo že vložena pritožba, vendar ne v zvezi s to napako, ampak zaradi izpodbijanja vsebine odločitve?

Izrek odločbe mora biti določen in kratek, v njem je treba odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih stranke, o katerih še ni bilo odločeno. Poleg odločitve o stroških se v izreku določijo tudi roki, nalogi in morebitni pogoji v zvezi s predmetom odločanja, če pritožba ne zadrži izvršitve, se določi tudi to (213. člen ZUP). Zgolj določen izrek lahko postane izvršljiv, v nasprotnem primeru je odločba nična (279. člen ZUP). Izrek, ki je v nasprotju sam s seboj, ker je posamezno pravno pravilo zapisano v izreku v nasprotju z drugim pravilom izreka, je nedoločen in neizvršljiv. Takšna odločba je zato obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka (glej tudi sodbo UPRS IV U 84/2016 z dne 20. 4. 2017)

Stranka bi v obravnavanem primeru lahko vložila pritožbo ali zahtevala izrek ničnosti oz. bi slednje po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP izvedel tudi organ po uradni dolžnosti.

Pri obravnavi pritožbe sta tako prvo in drugostopenjski organ v okviru svojih pristojnosti vezana na vsebino pritožbe. Izpodbijano odločbo morata preizkusiti v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. V tem delu mora pritožbeni organ preizkusiti ali je pritožba utemeljena, ali je potrebno dopolniti ali izvesti ugotovitveni postopek. Če je pritožba utemeljena, ker je treba odločiti drugače, prvostopenjski organ izda nadomestno odločbo (242. člen ZUP). Nadomestna odločba je dopustna tudi, če ima izpodbijana odločba več točk izreka, pa so posamezne točke izreka vsebinsko povezane z odločitvijo organa, torej: če se nadomesti odločitev o predmetu (temelju) odločanja, se z nadomestno odločbo nadomesti tudi odločitev o morebitnih rokih, pogojih ali nalogih, vezanih na izvršitev predmeta odločanja. Tedaj je v položaju iz zastavljenega vprašanja mogoče izdati nadomestno odločbo, toda le ob neposredni vezanosti izpodbijanega dela izreka tudi na sporna dela izreka o različnem momentu nastopa izvršljivosti in seveda ob pogojih po 242. členu, torej sledenju oz. ugoditvi pritožbi. Torej če bi prvostopenjski organ z nadomestno odločbo spremenil odločitev, bi hkrati nadomestil odločitev tudi v delih, ki kontradiktorno urejata izvršljivost, oz. v delu, ki je nezakonit.

Če bi prvostopenjski organ pri obravnavi pritožbe ugotovil, da je odločitev neizvršljiva in posledično nična, pa te zadeve ne bi mogel obravnavati v okviru pritožbenega postopka oz. izdaje nadomestne odločbe, temveč bi moral uporabiti to izredno pravno sredstvo in odločbo izreči za nično. Po izreku odločbe za nično bi moral (ponovno) odločiti o predmetu postopka.

Smiselno enako kot prvostopenjski organ bi v pritožbenem postopku postopal drugostopenjski organ, če bi mu prvostopenjski organ pritožbo že odstopil v reševanje.