Uradna oseba je izdala odločbo (na primer gradbeno dovoljenje), ki jo je stranka prevzela osebno. Stranka je z odločbo dobila pravico na svoji nepremičnini, vendar bo del pravice izvrševala na sosednji nepremičnini, ki je last njenega očeta (za izvajanje te pravice je oče dal že tekom upravnega postopka soglasje). Ko je upravni organ stranko povprašal, ali želi odnesti odločbo k očetu (oče stranke je namreč zelo hudo bolan in je prikovan na posteljo), da bi le-ta podpisal vročilnico in se mu je ne bi pošiljalo po pošti, pa je stranka povedala, da je oče prejšnji teden umrl. V zvezi s primerom se poraja več vprašanj, in sicer kako postopek nadaljevati in kdaj bo odločba postala pravnomočna? Ali je potrebno počakati na sodni postopek (zapuščinsko razpravo), da se razjasni, kdo bo dedoval nepremičnino, na kateri bo stranka izvrševala pravico?

Oče stranke je očitno (bil) v navedenem postopku stranski udeleženec, torej ima položaj stranke. Ker je umrl med postopkom (šteje se, da postopek še ni bil končan, ker odločba – gradbeno dovoljenje – še ni bila vročena vsem strankam), se uporabita 50. člen ZUP in 153. člen ZUP, in sicer se postopek prekine do določitve dedičev po očetu v sodnem postopku (zapuščinskem postopku). Upravni organ mora izdati sklep o prekinitvi postopka, ki se vroči stranki in drugim verjetnim dedičem z javnim naznanilom. Tem dedičem se, ko so pred sodiščem določeni kot dediči, vroči odločba (gradbeno dovoljenje), na katero imajo možnost pritožbe v 8 dneh (58. člen Gradbenega zakona, GZ-1, Ur. l. RS, št. št. 199/21 in novele). Stranka (investitor) lahko začne koristiti svojo pravico (gradnja) šele, ko odločba (gradbeno dovoljenje) postane pravnomočna, v tem primeru torej po zaključenem sodnem (zapuščinskem) postopku.

Prav tako je potrebno pri navedenem primeru opozoriti, da upravni organ ne sme uporabljati stranke kot poštarja, v smislu, da stranka vroča drugim udeležencem postopka, saj obstaja potencialni konflikt interesov stranke in drugih udeležencev v postopku. Takšno ravnanje pomeni kršitev temeljnega načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen ZUP).