Stranki je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka za dozidavo obstoječega hleva. Stranka se je na odločbo pritožila iz razloga, ker ji je bil v letu 2021 neupravičeno odmerjen komunalni prispevek za legalizacijo stanovanjskega objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, in ga je stranka tudi plačala. Stranka v pritožbi predlaga, da se že plačan komunalni prispevek, ki ji je bil neupravičeno odmerjen, pobota z odmerjenim komunalnim prispevkom za dozidavo hleva.

Glede na to, da je od dokončnosti odločbe minilo več kot tri leta, kašna pravna sredstva lahko uporabi stranka oz. organ?

Izredna pravna sredstva so namenjena izpodbijanju dokončnih in pravnomočnih odločb v primerih hujših kršitev, zaradi katerih akt ne bi smel imeti pravnega učinka. To velja zlasti takrat, ko odločba priznava pravice ali pravne koristi, ki jih predpisi ne dopuščajo, ali nalaga obveznosti, ki jih stranki ni dovoljeno naložiti (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 255). Izredna pravna sredstva omogočajo poseg v pravnomočno odločbo le pod pogoji, določenimi z zakonom. Skladno s četrtim odstavkom 225. člena ZUP je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti zgolj s pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon. Enako izhaja tudi iz 158. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), ki omejuje poseganje v pravnomočne odločbe na zakonsko določena izredna pravna sredstva.

ZUP določa pet izrednih pravnih sredstev, ki jih je mogoče uporabiti le v danih rokih in v primerih taksativno naštetih razlogov v posameznem izrednem pravnem sredstvu (10 obnovitvenih razlogov, šest ničnostnih razlogov, pet razlogov za uporabo nadzorstvene pravice, štirje razlogi za izredno razveljavitev odločbe). Izredna pravna sredstva predstavljajo zgolj korektiv in ne pravilo, saj je poseg v dokončne in pravnomočne odločbe zaradi varstva njihove stabilnosti nezaželen. Zato jih je mogoče uporabiti le v izjemnih primerih, ko so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, roki in razlogi (prav tam, str. 255-256).

Izredna pravna sredstva, kot sta obnova postopka ter odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, so časovno omejena, medtem ko izredna razveljavitev in ničnost odločbe nista vezani na rok (prav tam, str. 255).

Prav tako iz upravno-sodne prakse (sodba in sklep UPRS I U 12/2023-24, z dne 29. 11. 2023) izhaja, da široka interpretacija izrednih pravnih sredstev ni skladna s 158. členom Ustave, ki zahteva restriktivno razlago procesnih določb. Pogosto spreminjanje dokončnih in pravnomočnih odločb bi zmanjšalo zaupanje v pravo, zato so izredna pravna sredstva namenjena le odpravi najhujših napak v upravnopravnih razmerjih. Njihova uporaba je dopustna le, kadar bi vztrajanje pri pravnomočnosti pomenilo nesorazmeren poseg v načelo zakonitosti in preseglo meje pravne sprejemljivosti.

Odločbe tako ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali izreči za nično zgolj na podlagi pavšalne trditve, da je bil že plačan komunalni prispevek neupravičeno odmerjen. Za takšen poseg v odločbo je potrebna konkretna navedba razloga, ki ga določeno izredno pravno sredstvo predvideva kot podlago za njeno odpravo, razveljavitev ali ugotovitev ničnosti.