Ali popisovalec oz. ocenjevale škode po neurjih/poplavah deluje na podlagi ZUP?

Po ZUP morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah neposredno uporabljajo predpise in odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank (1. člen ZUP).

Za upravno zadevo (2. člen ZUP) gre, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji (več Kovač v Upravno-procesne dileme o rabi ZUP 2, 2012, str. 63):

1. o zahtevku stranke oziroma predmetu postopka se odloča,
2. predmet odločitve je priznanje ali zavrnitev pravice ali pravne koristi ali naložitev obveznosti ali ugotovitev pravice, pravne koristi ali obveznosti,
3. odloča se v posamični zadevi (z znanim ali vsaj individualno določljivim naslovnikom),
4. gre za pravico, pravno korist ali obveznost, kot jo opredeljuje materialno upravno pravo,
5. pri odločanju se presoja (morebitna) kolizija med javno koristjo in interesi strank/e v postopku.

Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Ur. l. RS, št 51/06 in nasl.) je bila sprejeta Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode (Uredba, Ur. l. RS, št. 67/03 in nasl.), ki podrobneje določa metodologijo, po kateri se ugotavlja, ocenjuje, dokumentira škodo in druge posledice nastale zaradi naravnih nesreč. Dokumentiranje škode se izvaja na predpisanih obrazcih, določenih v Uredbi, pri čemer komisija za oceno škode ali pooblaščeni cenilec s podpisom potrdi cenitev škode (55. člen Uredbe). Ocenjevanje škode je opravilo strokovne narave, komisije za ocenjevanje škode ali pooblaščeni cenilci pri ocenjevanju škode nastale zaradi naravne nesreče niso vezani na določbe ZUP.

Pri ocenjevanju škode zaradi naravnih nesreč namreč ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih ali pravnih oseb oz. drugih strank na področju upravnega prava, zato se ne vodi upravni postopek in se tudi ne izdaja konkretnih in posamičnih upravnih aktov. Škoda, ocenjena po metodologiji, je podlaga za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč in usmerjanje priprav varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (drugi odstavek 1. člena Uredbe).