Občina je stranki izdala dovoljenje (npr. za prekop posmrtnih ostankov v drugo občino). Odločba je bila izvršena. V obnovljenem postopku, uvedenem na podlagi devete točke 260. člena ZUP, je občina izdano dovoljenje z odločbo odpravila in zahtevek stranke zavrnila. Stranka se zoper odločbo ni pritožila, zato je odločba postala pravnomočna.

Ali je lahko nova odločba občine, izdana v obnovljenem postopku, neposredna podlaga za odpravo pravnih posledic, ki so nastale z izvršitvijo prve odločbe?

Obnova postopka se izvede, če se po končanem upravnem postopku ugotovijo dejstva in okoliščine, ki kažejo na to, da je v postopku izdaje odločbe prišlo do hudih procesnih kršitev, zaradi katerih odločba morda ni zakonita in na pravno nedopusten način posega v pravice stranke oz. v njen pravni položaj ali v pravico koga drugega, ki ni bil stranka, čeprav bi moral biti (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 258), pri čemer je upravni postopek, ki je bil končan mogoče obnoviti, če sta izpolnjena dva temeljna pogoja, in sicer:

1. da je izdana odločba že dokončna (gl. prvi odstavek 224. člena ZUP) ali pravnomočna (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 225. člena ZUP),
2. da je izpolnjen vsaj eden od razlogov za obnovitev postopka (gl. 260. člen ZUP).

Odločbe, ki je postala dokončna ali pravnomočna v upravnem postopku, ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom (pritožbo). Odpravo pozitivne odločbe je mogoče doseči v upravnem postopku le z izrednimi pravnimi sredstvi. Na podlagi obnove postopka se ponovno izvede upravni postopek, ki je bil končan v določeni upravni zadevi. Obnovijo se deloma ali v celoti prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka, na katera vpliva okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo, in sprejme nova odločba v isti upravni zadevi, ki je bila predmet odločanja v prejšnjem upravnem postopku. Z novo odločbo pa se lahko pusti v veljavi tudi prejšnja odločba, če se dejansko stanje v obnovi postopka ni v ničemer spremenilo (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 543).

Za odgovor na zastavljeno vprašanje, je ključno razumevanje posledic odprave odločbe v obnovljenem postopku, kot jih določa 281. člen ZUP - če se namreč odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so nastale z odpravljeno odločbo. Pravni učinek odprave je retroaktiven in deluje za nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. To velja tudi za obnovo postopka. Z odpravo odločbe se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo v preteklosti pred izdajo odpravljene odločbe in se zadeva vrne v stanje pred to odločbo. Pravni položaj stranke je takšen, kot da v konkretni upravni zadevi sploh ne bi bila izdana odločba (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 603).

V primeru, ko bi npr. po Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Ur. l. RS, št. 62/16, v nadaljevanju ZPPDej¹) prišlo do prekopa posmrtnih ostankov, je nova odločba občine (odločba, ki je bila izdana po obnovljenem postopku) neposredna podlaga, da se odpravijo pravne posledice, ki so nastale. To pomeni, da se na podlagi nove odločbe, izdane v obnovljenem postopku, izvede prekop posmrtnih ostankov nazaj v prvotno občino.

Podobno torej velja tudi na splošno - v primerih, ko je v obnovljenem postopku odpravljena že izvršena odločba, je potrebno novo odločbo, izdano v obnovljenem postopku namesto odpravljene odločbe, izvršiti na način, kot da prvotna odločba sploh ne bi bila izdana.

¹ZPPDej določa, da je lahko pokojnik na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, izkopan in prenesen na drugo pokopališče, in sicer po predhodnem mnenju najemnika groba. Zakon tudi določa, da je za prekop pokojnika potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.