Ali je v primeru že začetega razlastitvenega postopka, ko je potrebna postavitev skrbnika za posebni primer na podlagi 208. člena ZUreP-3 ali 122. člena EZ-2, pristojna upravna enota ali center za socialno delo (CSD)? Ali je pravilno, da CSD vroči odločbo o postavitvi skrbnika iz razloga, ker je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji (četrta alineja 208. člena ZUreP-3) najprej na naslov prebivališča stranke v tujini in šele nato preko oglasne deske in e-uprave? Ali skrbništvo za posebni primer preneha, ko so prenehali razlogi zanj, še preden odločba postane pravnomočna, in mora CSD obvestiti služnostnega upravičenca ter upravni organ brez izdaje odločbe o prenehanju skrbništva?

Skrbništvo za posebne primere je urejeno v Družinskem zakoniku (DZ, Ur. l. RS, št. 15/17in nasl). Gre za posebno obliko varstva oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in pravne koristi, pri čemer se postavitev največkrat nanaša na varstvo premoženjskih in drugih pravic posameznikov. Konkretno zakon določa, da se skrbnik za posebni primer postavi odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.

Skrbnika za posebne primere poznajo in urejajo tudi drugi področni zakoni. Imenovanje skrbnika po Družinskem zakoniku je določeno v 267. členu. Postavi ga lahko center za socialno delo ali drug organ, pred katerim teče postopek (267. in 268. člen DZ).

Po 122. členu Energetskega zakona (EZ-2, Ur. l. RS, št. 38/24) skrbnika za posebni primer postavi CSD, kadar investitorju v energetsko infrastrukturo ne uspe skleniti pogodbe o pridobitvi lastninske ali pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice v javno korist, ker mu ne uspe pridobiti podatkov iz javnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo oziroma organi, ki vodijo javne evidence, podatkov nimajo ali ker je lastnik zemljišča umrl, če ni imel zadnjega prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, ali v primerih, ki jih za postavitev skrbnika za posebni primer določa zakon, ki določa urejanje prostora. CSD v 60 dneh imenuje skrbnika za posebni primer, ki z investitorjem v energetsko infrastrukturo sklene ustrezno pogodbo o pridobitvi lastninske ali pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ali stavbne pravice v javno korist. Odločbo o imenovanju skrbnika za posebni primer CSD vroči tudi predlagatelju za postavitev skrbnika za posebni primer.

Po 208. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), na predlog razlastitvenega upravičenca organ, pristojen za odločanje o skrbništvu, v 60 dneh imenuje skrbnika za poseben primer, če: v uradnih evidencah ne obstajajo podatki o lastniku nepremičnine in ta ni znan; je iz razpoložljivih podatkov razvidno, da je lastnik nepremičnine umrl, vendar še ni razglašen za mrtvega ali dedovanje po njem še ni uvedeno; ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča lastnika nepremičnine in nima zastopnika; je lastnik nepremičnine v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji; ne prebiva na naslovu v Republiki Sloveniji oziroma na stalnem ali začasnem naslovu v tujini ali gre za naknadno najdeno premoženje istega lastnika, dodatni sklep o dedovanju pa še ni bil izdan.

Četrta alineja 208. člena ZUreP-3 se (prvenstveno) nanaša na primer kadar razlastitveni postopek še ni začet, lastnik nepremičnine pa je v tujini in mu zato ni mogoče vročiti ponudbe za odkup. Vročitev ponudbe za odkup nepremičnine je namreč pogoj za uvedbo razlastitvenega upravnega postopka, v kolikor ne pride do pogodbenega prenosa. Kadar lastniku nepremičnine zaradi odsotnosti, ponudbe ni mogoče vročiti, je zakonodajalec v četrti alineji 208. člena ZUreP-3 določil, da razlastitveni upravičenec poda predlog na CSD za imenovanje skrbnika (kateremu se vroči ponudba z odkup). V skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur.l. RS, št. 24/06 in nasl..) mora CSD poskrbeti, da je lastnik nepremičnine, ki je v tujini in nima zastopnika ali pooblaščenca v Republiki Sloveniji, obveščen o imenovanju skrbnika. Zato se odločba o imenovanju skrbnika, ki je bil imenovan na podlagi četrte alineje 208. člena ZUreP-3 vroča tudi lastniku nepremičnine na njegov naslov; če takšna vročitev ni uspešna, se vroča po pravilih ZUP, to pomeni, da se tudi z javnim naznanilom, če vročitve ni mogoče opraviti drugače. V kolikor se v že uvedenem razlastitvenem postopku pojavi potreba po imenovanju skrbnika potem ga lahko postavi tudi organ, ki vodi postopek (268. člen DZ). Ta organ mora o tem takoj obvestiti CSD. CSD ima do tega skrbnika enake pravice kakor do skrbnika, ki bi ga imenoval sam.

Skrbništvo za posebni primer preneha, ko prenehajo razlogi zanj (271. člen DZ). Skrbništvo preneha po zakonu (ex lege), brez potrebe po izdaji posebnega pravnega akta (Pravosodni bilten (PB), št. 3/2021, str. 55, avtorica članka: Okrajna sodnica mag. Vesna Ravnik Koprivec).