Kako postopa upravni organ, kadar je treba sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi "nadomestiti" s sklepom o dovolitvi izvršbe na drug način? Ali oz. kako se v izreku novega sklepa navede sklic na prejšnji sklep o dovolitvi izvršbe?

Odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku, se izvrši, ko postane izvršljiva. Postopek se začne z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe oz. sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, izdanega s strani organa, ki je izdal izvršilni naslov na prvi stopnji (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 267-275). Izvršba ali izvršilni postopek je samostojen upravni postopek, s katerim se zavezanca prisili k izpolnitvi denarne ali nedenarne obveznosti, ki je zavezanec ni izpolnil prostovoljno. Izvršba se vodi le za obveznosti, odrejene v odločbah in sklepih, ki zavezancu nalagajo obveznosti, dokler te niso izpolnjene, tj. praviloma obveznosti v javnem interesu. Namen izvršbe ni kaznovati stranko, temveč doseči izpolnitev obveznosti. Za uvedbo izvršilnega postopka je treba ugotoviti prisotnost procesnih predpostavk, ki bi začetek postopka upravičile. Prva predpostavka je akt, ki nalaga obveznost (tj. izvršilni naslov), druga je potek (paricijskega) roka za izpolnitev obveznosti, ki je stranka v roku ni izpolnila, in tretja sklep o izvršbi, s katero se določi način prisilitve.

Ob neizpolnitvi obveznosti s strani zavezanca je organ dolžan uvesti postopek upravne izvršbe z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v 30 dneh od izvršljivosti. V prvem odstavku 285. člena ZUP je določeno, da organ izbere najmilejši način in sredstvo izvršbe, ki še zagotovita izpolnitev obveznosti po t. i. načelu sorazmernosti. Za izpolnitev nedenarnih obveznosti ZUP določa za izbiro več sredstev, in sicer izvršbo po drugi osebi (glej 297. člen ZUP) in izvršbo s prisilitvijo (298. člen ZUP). Pri izvršbi s prisilitvijo se lahko izbira med dvema načinoma: denarno kaznovanje do 1000 evrov in fizično prisilitvijo.

Izbira izvršbe po drugih osebah se lahko uporabi za nedenarne obveznosti, ki imajo obliko storitev in morajo biti hkrati take narave, da bi jih bilo mogoče izvršiti po drugih osebah. Zavezanec mora biti predhodno opozorjen ob izbiri tega načina izvršbe. Kadar je zavezanec edini, ki lahko storitev opravi, ta način izvršbe ni ustrezna izbira in se izbere izvršbo s prisilitvijo. Izvršbo s prisilitvijo se glede na prvi odstavek 298. člena ZUP uporabi tudi, če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna. V sodbi UPRS I U 370/2021-20 z dne 12. 12. 2023, je obrazloženo: »da je po določbah ZUP primarna izbira načina izvršbe za nedenarne obveznosti (kadar je glede na naravo obveznosti primerna) izvršba po drugi osebi in šele nadaljnja izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo (kadar izvršba po drugi osebi ni primerna).« Vendar pa izbira izvršbe po drugih osebah ni nujna za nedenarne obveznosti, če je izbira druge oblike prisilitve bolj ugodna za zavezanca, kar je presodilo tudi VSRS v sodbi X Ips 169/2014 z dne 25. 5. 2016: »... organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi.« Ali po sodbi UPRS I U 611/2016-9 z dne 4. 7. 2017: "... ni izključena niti hkratna niti sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga." Možno je tudi vzporedno oz. hkrati voditi sodni in upravni izvršilni postopek (sodba UPRS I U 1623/2017-8 z dne 5. 12. 2017).

Če obveznost kljub izdanemu sklepu ni izpolnjena, organ izda nov sklep o izvršbi, in sicer za isti način prisile ali določi drug oz. ostrejši način izvršbe za istega zavezanca, za isto obveznost, saj je glavni namen izvršbe izpolnitev obveznosti.

Vendar gre pri tem za zaporedne izvršilne postopke in sklepe, ne "nadomestne", kot bi veljalo pri uporabi pravnih sredstev za izvršilni naslov. Torej se pri izdaji novega sklepa npr. s prisilitvijo v izreku ne navaja že prej izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe po drugi osebi oz. njegove nadomestitve z novim načinom prisilitve (o sestavinah izreka sklepa o izvršbi glej 290. člen ZUP), temveč se neuspešna izvršba v tem smislu (lahko) zapiše le v obrazložitvi novega sklepa, ko se utemelji novo izbrani način prisilitve. Za razliko od matičnega postopka pri vodenju izvršilnega postopka ne gre za istovrstno odločanje v smislu »ne bis idem«, zato organ v istem izvršilnem postopku, če je bila prejšnja odločitev o prisilni izvršbi neuspešna, lahko oz. mora izdati nov sklep o izvršbi brez posega v morebitni že prej izdani sklep o izvršbi z drugim načinom prisilitve. Postopek izvršbe neopravljene obveznosti se tako (lahko) vodi z različnimi načini prisile, in sicer se uporabi sistem od najmilejšega proti ostrejšemu načinu oz. sredstvu prisile. Izbiro načina oz. sredstva prisile pa mora organ ustrezno obrazložiti v sklepu o dovolitvi izvršbe, saj je zoper prestrogo izbran način prisilitev dovoljena pritožba zoper sklep.