Pri organu se vodijo postopki za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami po področnem zakonu, ZUOPP-1, ki med drugim določa, da lahko za določene zadev poda zahtevo starš ali šola, ki jo otrok obiskuje. Ali je organ vezan na tako zahtevo šole, sploh v primeru, če se je otrok prepisal še pred odločitvijo s prvotne šole, ki je podala zahtevo o usmeritvi, na drugo šolo, zoper odločbo o usmeritvi pa se pritoži, češ da prvotna šola sploh nima legitimacije oz. pravnega interesa, hkrati pa nova šola zahteva umik zahteve prvotne šole? Kakšno je torej razmerje med organom in obema šolama po materialnem zakonu in na katere zahteve v razmerju do obeh šol je organ vezan v danem primeru?

Vprašanje vloge udeleženca v postopku je ključno razčistiti, saj imajo različni udeleženci različne položaj in pripadajoča pooblastila oz. pristojnosti. Posebej je treba razlikovati med udeleženci na strani organa oz. skrbi za javni interes v primerjavi z udeleženci, ki uveljavljajo svoj zasebni (pravni) interes. Prvi imajo ex iure imperio pristojnosti in pooblastila, drugi pa v lastnosti stranke (locus standi) legitimacijo oz. pravice in obveznosti, ki se uveljavljajo v upravnem postopku oz. pred sodiščem (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023). To velja ne glede na termine, ki jih uporablja področni zakon skladno z ZUP ali drugače, kar je lahko zato včasih tudi zavajajoče (npr. da se izda potrdilo, čeprav se odloči v zadevi in je prava pravna narava akta tako odločba). Vloge organov in strank se ne sme mešati, kar poudarja tudi sodna praksa (glej npr. za občino sodbo UPRS III U 258/2015-18 z dne 10. 3. 2017 ali za CSD sklep USRS Up-17/17 z dne 24. 1. 2017, posebej za zadevne postopke glede občine pa tudi npr. sodbo UPRS U I 67/2013 z dne 18. 9. 2013).

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, Ur. l. RS, št. 58/11 in nasl.) ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Prvi odstavek 3. člena ZUOPP-1 navaja, da se vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami izvaja v skladu s ZUOPP-1 in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja, o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa po 22. členu ZUOPP-1 na prvi stopnji odloča Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ). Postopek odločanja o usmeritvi otroka v poseben program se po prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1 začne s pisno zahtevo staršev ali vsaj 15-letnega otroka, prav tako pa je po drugem odstavku istega člena "dolžan vložiti zahtevo vzgojno-izobraževalni oz. socialnozdravstveni zavod", v katerega je ali bo otrok vključen, kadar le ta oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega bo otrok vključen. Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je treba zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim, saj so zakoniti zastopniki otroka (enako po 47. členu ZUP in povezanih določbah npr. o vročanju).

Iz konteksta zakona oz. predmeta zadevnih razmerij je razbrati, da je javni interes v danih postopkih skrb za dobro otroka s posebnimi potrebami, tj. pozitivna diskriminacija takega otroka. Skrbnik javnega interesa je v prvi vrsti organ, ki vodi postopke (tu ZRSŠ). Praviloma bo javni interes skladen z interesi otroka oz. staršev, zato se načeloma v teh stvareh vodi dispozitivne postopke na iniciativo staršev oz. otroka. Toda javni interes lahko ni skladen z interesi otroka oz. staršev, zato zakon določa, da lahko "zahtevo" vloži tudi zavod oz. šola, ki pri tekočem delu z otrokom zazna težave. Izraz "zahteva" sistemsko pomeni izraz volje nosilca pravice ali obveznosti, tako da bi v tem primeru - kot podobno urejajo drugi zakoni - bilo ustreznejše uporabiti termin "predlog" ali "prijava", toda očitno je bil namen zakonodajalca pristojni organ vezati na zahtevo, kar je razlog za uporabo tega termina. Organ (ZRSŠ) je tako vezan na (popolno) zahtevo, da uvede postopek, naj bo zahtevo staršev oz. otroka ali zahtevo zavoda. Toda to še ne pomeni, da zavod izraža svojo voljo oz. varuje v danem postopku lastne (osebne) pravice ali pravne koristi, ampak deluje v sklopu pristojnosti izvajalca programa za otroka.

V konkretnem primeru je v času odločanja o usmeritvi otroka v posebnem program obstajala zahteva, ki jo je na organ prve stopnje vložila prvotna šola, ki je ocenila, da je treba preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen. Otrok se je v času odločanja ZRSŠ prepisal na drugo šolo. Nova šola, ki jo obiskuje otrok, se z zahtevo prvotne šole ne strinja, zato se je zoper odločbo o usmeritvi pritožila, svoj razlog pa utemeljila s tem, da prvotna šola nima pravnega interesa za odločanje o usmeritvi otroka. Pritožbo sicer po 32. členu ZUOPP-1 lahko vložijo le starši in starejši mladoletnik kot nosilci pravic, kar potrjuje prej navedeno o vlogah udeležencev v postopku in pripadajočih pristojnostih oz. pravicah. Poleg pritožbe je nova šola podala tudi prošnjo za umik zahteve prvotne šole. Skladno s prvim odstavkom 134. člena ZUP lahko stranka delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. Če je nadaljevanje postopka potrebno po uradni dolžnosti, ga organ nadaljuje (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179).

Upoštevajoče zgoraj navedeno, ima zavod oz. šola pristojnost (kot določa 25. člen ZUOPP-1: zavod je "dolžan vložiti zahtevo") za sprožitev postopka, ne pa druge pravice, ki po ZUP pripadejo strankam oz. njihovim zastopnikom. Zato se pritožbe, predlog za umik ipd. s strani tako prvotne kot nove šole zavrže, saj s strani zavodov - kot sicer ex lege določenih sprožiteljev postopka - ni izpolnjena predpostavka stvarne legitimacije za uveljavljanje procesnopravnih pravic (glej smiselno npr. 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP in 240. člen ZUP).

Dejstvo je, da je v trenutku odločanja o programu prvotne šole (po drugem odstavku 25. člena ZUOPP-1) obstajala zahteva te šole za preverjanje ustreznosti programa v tej šoli, ker je šola ocenila, da je treba preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen; pri tem pa je v vidu treba imeti največje koristi otroka, kot to določa tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Poleg največjih koristi otroka, kar je predmet javnega interesa pri odločanju o usmeritvi) pa je nujno treba upoštevati še določila 32. člena ZUOPP-1, ki šoli (kot predlagateljici uvedbe postopka usmeritve) v primeru pozitivne odločbe o usmeritvi pravice do pritožbe niti ne daje (več tudi v sodbi in sklepu UPRS I U 1964/2010 z dne 13. 4. 2011 in v primeru).

Zavodi so torej legitimirani iniciatorji postopka usmeritve, ne pa nosilci materialnih niti procesnih pravic, ki pripadejo otrokom (oz. jih zanje uveljavljajo starši). So pa pristojni zlasti za izvajanje odločb o usmeritvi. 38. člen ZUOPP-1 npr. določa, da v primeru preselitve otroka s posebnimi potrebami ali vključitve v drug vzgojno-izobraževalni zavod z enakim programom, v katerega je bil otrok usmerjen z odločbo, se s prepisom v nov zavod prenese tudi izvajanje te odločbe. Skladno s tem členom se v novo šolo z enakim programom prenese tudi izvajanje izdane odločbe o usmeritvi, ki pa velja do spremembe ravni izobraževanja ali pa dokler se ustreznosti odločbe po preteku določenega obdobja preveri. 33. člen ZUOPP-1 določa, da če se po dokončnosti odločbe o usmeritvi spremenijo okoliščine, ki vplivajo na ustreznost usmeritve otroka, lahko starši, starejši mladoletnik, vzgojno-izobraževalni zavod, socialnovarstveni zavod ali center za socialno delo poda pri organu, ki je odločal o usmeritvi, zahtevo za spremembo usmeritve ali predčasno prenehanje veljavnosti dokončne odločbe o usmeritvi ali njenega dela. Predlagatelj mora v predlogu navesti dejstva in dokaze, na katere opira svojo zahtevo ter utemeljiti korist, ki bi jo otrok oziroma vzgojno-izobraževalni zavod imela s spremembo usmeritve. V konkretnem primeru se bo glede tega nova šola obrnila na ZRSŠ, da preveri, ali otrok na novi šoli lahko izpolnjuje pogoje iz že izdane odločbe o usmeritvi. Če ZRSŠ ne bo ugotovil novih dejstev, ki vplivajo na odločbo o usmeritvi, bo z odločbo spremenil odločitev (npr. sprememba usmeritev ali prenehanje veljavnosti odločbe o sumeritvi ali njenega dela), pri čemer pa ni treba izdati odločbe le zaradi spremmbe šole, v katero se otrok vključuje. Vse te določbe nadalje potrjujejo torej zgoraj razumljeno vlogo šol oz. zavodov, katerih položaj je bistveno bližje organom oz. varstvu javne koristi oz. koristi otroka kot pa strankam, kar pomeni nedopustnost uveljavljanja posameznih procesnih pravic, ki pripadajo strankam.