Organ (npr. inšpektorat) v izvršilni zadevi (npr. odstranitve objekta po drugi osebi, ko je objekt odstranjen), plača strošek izvršbe izbranemu pogodbeniku in zavezancu izda sklep o plačilu stroškov za izvršbo. Zavezanec po izvršljivosti sklepa o plačilu stroškov izvršbe zaprosi za obročno odplačevanje ali oprostitev plačila stroška in npr. priloži bančni izpis ter dokazilo, da ni lastnik nepremičnine ali premičnine. Sklep o plačilu stroškov izvršbe se po izvršljivosti, če ni plačan, pošlje na Finančno upravo RS v izterjavo. Ali sam sklep o oprostitvi ali obročnem plačila stroška izvršbe na podlagi 122. člena ZUP izda FURS ali organ, ki je izdal izvršilni naslov in uvedel izvršbo ter odločil o stroških izvršilnega postopka?

Pri vsaki dejavnosti nastanejo stroški, tudi v upravnem postopku. Stroški lahko bremenijo organe, stranke, oboje ali tretje osebe. Po ZUP se obračunavajo stroški, ki nastanejo v postopku na prvi in drugi stopnji, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ali v izvršbi. Kdo krije stroške postopka, je odvisno predvsem od tega, na čigavo zahtevo je bil postopek začet in kako se je končal, ugodno ali neugodno za stranko (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 163).

ZUP v prvem in drugem odstavku 122. člena določa, da lahko organi, ki vodijo postopek, oprostijo stranke plačila vseh ali dela stroškov, če ugotovijo, da stranke ne morejo plačati stroškov brez škode za nujno preživetje sebe in svoje družine. Organi lahko določijo tudi obročno plačilo ali odlog plačila stroškov, če so ti visoki, pri čemer odlog ali obročno plačevanje ne smeta trajati več kot pet let.

Pravica do oprostitve plačila stroškov je procesna pravica, pri kateri organi upoštevajo materialne pogoje, ki jih na podlagi izvršilne klavzule 120. člena ZUP določa Pravilnik o stroških v upravnem postopku (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 86/05). O oprostitvi plačila odločajo organi, ki so odločili o obveznosti plačila stroškov (Remic v Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 1. knjiga, 2020, str. 733); tako izhaja tudi iz sodne prakse, glej npr. UPRS Sodba I U 497/2019-9 z dne 11. 2. 2020, UPRS sodba I U 534/2016 z dne 16. 2. 2017).

V vprašanju je izpostavljena dilema, ali o oprostitvi ali obročnem plačila stroškov odloča FURS ali organ, ki je izdal izvršilni naslov in uvedel izvršbo ter odločil o stroških izvršilnega postopka. Upravno izvršbo vodi organ, ki je odločil o zadevi, kot določa prvi odstavek 289. člena ZUP. V danem primeru je izvršbo vodil inšpektorat. Drugi odstavek tega člena pa določa, da upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ oz. FURS po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in nasl.).

V primeru iz vprašanja se denarna obveznost nanaša na stroške izvršilnega postopka kot denarno obveznost, zato je za samo izvršbo pristojen davčni organ oz. FURS, toda o odlogu ali obročnem plačilu odloča isti organ, kot je izdal prvotni sklep o zavezanosti za vračilo stroškov (tu inšpektorat). Izdajatelj sklepov o stroških in njihovem odlogu ali obročnem plačilu pa mora tudi slednji sklep po izvršljivosti nemudoma posredovati FURS, da ta morebitno že začeto izvršbo ob spremembi temelja ali rokov po izvršilnem naslovu, torej z novim sklepom o odlogu ali obrokih glede na prvotni sklepu o vračilu stroškov, ustavi (glej 293. člen ZUP).