Zasebna organizacija izvaja dejavnost, ki vsebinsko sodi na področje negospodarskih javnih služb (npr. zasebna višja strokovna šola z akreditiranim programom). Ali je ta organizacija nosilec javnega pooblastila, če odloča o pravicah, obveznostih ter pravnih koristih strank oz. opravlja materialna upravna dejanja (npr. izdaja diplomske listine)?

Po ZUP morajo postopati tudi zasebne organizacije, če so nosilci javnih pooblastil ali če izvajajo javno službo. Znotraj slednje v skladu s 1. členom ZUP in 3. členom ZUP izvajalci javnih služb delujejo tudi kot nosilci javnih pooblastil, torej odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank (tu študentov), in so dolžni postopati po določbah ZUP vsaj smiselno (gl. Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2008), tako pri odločanju v posamičnih zadevah v zvezi s študenti kot pri opravljanju materialnih, kot so vodenje uradnih evidenc in izdaja potrdil o podatkih iz njih.

Da gre za javno službo, je nesporno, čeprav ima organizacija statusno naravo zasebnopravnga subjekta in kot institucija ni koncesionirana, čim izvaja vsaj del dejavnosti kot javno službo, torej javno akreditiran program. Organizacija je torej dolžna postopati po ZUP v tem delu poslovanja (izvajanja programa), ki ga je pristojno državno telo z oblastnim aktom verificiralo (licenciralo, akreditiralo) v skladu s področnim zakonom. Obravnavana organizacija mora torej za izvajanje negospodarske dejavnosti, ki je v javnem interesu določena z zakonom kot javna služba (tako npr. višje strokovno izobraževanje), izpolnjevati določene pogoje; na podlagi le-teh resorno ministrstvo organizacijo potrdi z odločbo (prim. 27. člen Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/04)), kar pa gre šteti dejansko kot licenco za izvajanje javne službe in v tem okviru tudi izvajanje javnih pooblastil.

Javna služba je na splošno dejavnost, preko katere se zagotavljajo javne dobrine in ki jo označujejo naslednje značilnosti:

- izvaja se v javnem interesu,

- za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost,

- izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti,

- izvaja se po posebnem javnopravnem režimu.

Namen posebne javnopravne ureditve je, da se zagotovi redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu in enaka dostopnost za vse. Javna služba ni izraz, ki bi označeval neko organizacijsko obliko, temveč označuje vsebino dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu in zato terja določene specifičnosti v primerjavi z običajnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru zasebnopravnega režima (glej Čebulj in Strmecki, Upravno pravo, 2006, str. 46).