Ali prekrškovna odgovornost vpliva na pridobitev pravice ali prejemanje že pridobljenih pravic (npr. ali zaradi prejete globe v prekrškovnem postopku študent ne bo pridobil štipendije oziroma do nje ne bo (več) upravičen, dokler globa ne bo plačana)?

Medsebojna vezanost oz. pogojevanje pravic in obveznosti je lahko določeno izjemoma in to z zakonom. Prepletanje pravic in obveznost ima predvsem materialnopravne posledice, če zanemarimo, da se prav zaradi tega začne upravni postopek.

Med drugim Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da inšpekcijski organi ukrepajo tako upravno kot prekrškovno. Glavni cilj upravnega ukrepanja je odpraviti kršitve in zaščititi javni interes, medtem ko je namen prekrškovnega postopka sankcionirati kršitelje za pretekle kršitve (glej primer Upravno ukrepanje ali le prekrškovne globe pri kršitvah področnih predpisov? ). Če se ugotovi, da določeno dejanje izpolnjuje zakonske znake prekrška, se izvede prekrškovni postopek po določbah Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.). Ta zakon sicer ne določa pogojevanja omenjenih zadev, vendar pa npr. določa, da je že neizpolnitev upravne ureditvene odločbe prekršek. Prekrškovno pravo in upravno pravo pa sta načeloma ločeni pravni panogi, kar pomeni, da prekrškovna odgovornost ne posega neposredno ne posega v pravni položaj, ki se ureja v upravnem postopku.

Pridobitev posameznih pravic ureja materialna (področna) zakonodaja. Tako pogoje za pridobitev pravice do štipendije urejata Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/1) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl.). Pri tem se, če ZŠtip-1 ne določa drugače, v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe ZUP (6. člen ZŠtip-1), enako 34. člen ZUPJS določa, da se odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Vendar tudi ti zakoni ne pogojujejo pridobitev pravic s predhodno poravnavo (vseh) obveznosti do države. Zato na uveljavljanje ali prejemanje pravice do štipendije, prejeta globa v prekrškovnem postopku ne vpliva.

V ZUP je sicer v prvotni različici sprejetega besedila (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99) bilo v 306. členu določeno, da se v postopku, začetem na zahtevo stranke, ne sme vročiti odločbe stranki vse dotlej, dokler nima poravnanih vseh obveznosti do države oziroma ni izvršila izvršljive upravne odločbe, kar ugotovi organ po uradni dolžnosti. Iz tega je sledilo, da stranka ni mogla pridobiti neke pravice v dispozitivnem postopku, dokler ni poravnala vseh obveznosti do države (npr. tisti, ki je imel kakršenkoli dolg do države, tako ne bi mogel priti do potnega lista, gradbenega dovoljenja, socialnovarstvene pravice itn). Vendar pa je bil ta člen s prvo novelo, tj. ZUP-A (Ur. l. RS, št. 70/00) črtan na predlog takratne Vlade RS. Razlogi za črtanje te norme so bili operativne in načelne narave. Namreč, za začetek njenega izvajanja bi bila potrebna posebna centralna evidenca neizvršenih obveznosti, ki tudi niso zgolj davčne narave, saj bi bilo brez take evidence izvajanje te določbe zgolj arbitrarno oziroma delno, kar pa ni v skladu z načeli pravne varnosti in enakosti pred zakonom. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje ustavnosti te določbe, kajti država ima na voljo številne druge mehanizme za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti do države, predvsem mehanizem prisilne izvršbe, zato po oceni takratne vlade ne bi prestala ustavnega preizkusa sorazmernosti (glej Mavri: DURS in 306. člen ZUP, Pravna praksa, št. 38, 2006, str. 17-19, enako Kovač in Kerševan (ur.), KZUP, 2020, 2. knjiga, str. 880).