V skladu s področnim zakonom pristojni organ vodi postopek (npr. glede ugovora vesti vojaški dolžnosti komisija prve stopnje in o pritožbi vladna komisija po 43. in 44. členu Zakona o vojaški dolžnosti).

Organ prve stopnje o vlogi ni odločil v roku, zato se je stranka pritožila zaradi nastopa molka organa. Molk je nastopil, ker v času odločanja pristojni organ (komisija) ni bila v popolni zasedbi z vsemi predvidenimi člani (kot je to določeno v Uredbi o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in o izvajanju civilne službe). Drugostopenjski organ (vladna komisija) pa ni imenovan.

Ali lahko organ prve stopnje sam prevzame/ponovno prevzame v reševanje predmetne zadeve glede na to, da je bila podana pritožba na delo prvostopenjskega organa?

Stvarna pristojnost je ključen element formalne zakonitosti v upravnem procesnem pravu (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 202, 1. knjiga, glej 15. in nadaljnje člene ZUP), pri čemer lahko področni zakon uredi pristojnost drugače, kot to izhaja iz ZUP.

Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD, Ur. l. RS, št: 108/02 – uradno prečiščeno besedilo) v tretjem odstavku 4. člena navaja, da vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom. Prvi odstavek 43. člena ZVojD narekuje, da o priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje ministrstvo, pristojno za upravo. 43. člen ZVojD v drugem odstavku narekuje, da so v komisijo iz prvega odstavka imenovani socialni delavec, psiholog in zdravnik, ki niso v rednem ali pogodbenem delovnem razmerju z organi, pristojnimi za obrambne zadeve, ter predstavnika upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve in za obrambo ali za zaščito in reševanje. Predsednik komisije ne more biti predstavnik upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Člani komisije imajo namestnike. Ker v konkretnem primeru v postopku ugovora vesti vojaške dolžnosti vsi člani komisije niso bili imenovani, se je stranka pritožila.

Pravica do pritožbe je za varstvo pravic in zakonitosti zajamčena po 25. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) in je tudi eno izmed temeljnih načel splošnega upravnega postopka, ki jo opredeljuje 13. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo idr.). Pritožba je po slovenskem ZUP redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Devolutivnost pomeni, da o pritožbi odloča organ druge stopnje in ne isti, kot je izdal sporno odločbo ali ni odločil v predpisanem roku (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245 in povezane).

Če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (četrti odstavek 222. člena ZUP). V tem primeru nastopi molk organa. Prvi odstavek 255. člena ZUP navaja, da če se je stranka pritožila zato, ker o njeni zahtevi organ prve stopnje ni izdal odločbe, zahteva organ druge stopnje, naj mu organ prve stopnje sporoči, zakaj odločbe ni pravočasno izdal. Če spozna, da odločba iz opravičenih razlogov oziroma iz razlogov, ki so na strani stranke, ni bila pravočasno izdana, podaljša organu prve stopnje rok za odločbo za toliko časa, kolikor je trajal razlog za zamudo, vendar ne več kot za en mesec. V nasprotnem primeru oziroma skladno z drugim odstavkom 255. člena ZUP, če razlogi, zaradi katerih odločba ni bila pravočasno izdana, niso opravičeni, zahteva organ druge stopnje, naj mu organ prve stopnje pošlje dokumente zadeve.

Po 43. členu ZVojD bi morala komisija na prvi stopnji odločiti v šestih oz. treh mesecih, kot to določa četrti odstavek tega člena. Ker omenjena komisija o preklicu ugovora vesti ni odločila v zakonskem roku ne glede na razlog neodločanja oz. neimenovanja (vseh članov), se stranka lahko pritoži zaradi molka organa. Že z vložitvijo pritožbe zaradi molka prvostopenjskega organa je na podlagi 255. člena ZUP nastopila oz. se vzpostavila devolucija pristojnosti, torej prevzem zadeve na drugo stopnjo (tu vladno komisijo, čeprav tudi ta ni imenovana; več tudi v sodbi UPRS III U 395/2012 z dne 18. 11. 2013; več tudi v sklepu VSRS I Up 8/2018 z dne 25. 4. 2018). V obravnavanem postopku mora skladno z devolucijo pristojnosti pritožbo stranke zoper molka organa na prvi stopnji v obravnavo prevzeti tako drugostopenjski organ tj. komisija Vlade RS (44. člena ZVojD).

Če ta organ ne odloči v zakonskem roku, ga lahko stranka pozove, naj v nadaljnjih sedmih dneh odloči o pritožbi, sicer pa na podlagi 33. člena ZUS-1 nastopi molk drugostopenjskega organa in s tem možnost vložiti tožbo na upravno sodišče.

Sistemsko pa je zaradi pomena pristojnosti in odločanja v rokih nujno urediti postavitev zakonsko določenih organov, zato naj prvostopenjski organ o problematiki urgentno opozori organe (ministrstvo in vlado), ki bi morala imenovati (vse člane) področnih komisij.