V upravnem postopku je bil izdan sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (npr. v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred UE je treba najprej urediti parcelne meje na GURS). Navedeni sklep je bil vročen tako vložniku zahtevka (tu investitorju) kot tudi nasprotni stranki oz. stranskemu udeležencu (tu mejašu). Zoper izdani sklep je glavna stranka vložila pritožbo, češ da je bil postavljen prekratek rok za dostavo potrdila o vloženi zahtevi pri pristojnem organu (tu na GURS za izvedbo omenjene parcelacije=; za podane pritožbene navedbe se ugotavlja, da so utemeljene. Ali je treba pri reševanju pritožbe s predvideno izdajo nadomestnega sklepa najprej tudi nasprotni stranki (tu mejašu) dati možnost izjave oz. opraviti seznanitev nasprotne stranke s pritožbo glavne stranke?

Če oseba, ki ni glavna stranka v upravnem postopku, izkaže pravni interes ali mu jo prizna organ po uradni dolžnosti, lahko dobi status stranskega udeleženca. Stranski udeleženec ima v upravnem postopku možnost braniti lastni interes v mejah le tega z istimi procesnimi pravicami, kot pripadajo glavni stranki, npr. se izjaviti po temeljnem načelu zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in uveljavljati druge pravice po načelu varstva pravic strank (7. člen ZUP), npr. vpogledati v spis, se imeti možnost udeležiti obravnave, predlagati dokaze, se pritožiti... Načelo zaslišanja stranke namreč ne velja le za glavne stranke v upravnem postopku, ampak je dolžnost organa, da omogoči pravico biti slišan oziroma izjaviti se tudi stranskemu udeležencu. Tako se uresničuje t. i. pravice obrambe za vse legitimirane osebe v določenem postopku (več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 56 in nasl.), kar je cilj učinkovito vodenega upravnega postopka; o vlogi organa v ta namen glej ta primer.

Po načelu varstva pravic strank se od organa zahteva, da je tudi druga oseba oziroma nasprotna stranka opozorjena in poučena o svojih pravicah v postopku. Stranski udeleženec ima možnost sodelovati in biti obveščen o poteku postopka torej v mejah svojega pravnega interesa enako kot glavna stranka. O izkazanosti pravnega interesa glej npr. ta primer, o tem, kdaj pa vloge glavne stranke ne vplivajo na položaj stranskega udeleženca in tako temu ni treba nuditi možnosti izjave pa ta primer.

Kadar glavna stranka vloži pritožbo zoper izdan posamični upravni akt organa, tj. odločbo ali sklep, pa je organ po 241. členu ZUP dolžan o pritožbi obvestiti tudi stranke z nasprotnimi interesi in s tem zaščititi njihove pravice izjaviti se. Kot navaja sodiše po UPRS Sodba I U 874/2020-41 z dne 18. 8. 2022: »Iz prvega odstavka 241. člena ZUP izhaja, da mora organ, ki je izdal odločbo, v primeru, če pritožbe ne zavrže po 240. členu ZUP, to poslati morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določiti rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Ta ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni. Morebitno odločbo po 242., 243. in 244. členu tega zakona lahko organ izda šele potem, ko prejme odgovor stranke z nasprotnimi interesi oziroma, ko se izteče rok za ta odgovor.«

To velja tudi za sklepe, ki vplivajo na tek postopka, kot je sklep o prekinitvi postopka (153. člen ZUP) zaradi rešitve predhodnega vprašanja (147. člen ZUP). Sklep o prekinitvi postopka za rešitev predhodnega vprašanja pri drugem pristojnem organu izda upravni organ (tu UE) v sklopu procesne diskrecije, saj lahko za večino predhodnih vprašanj postopek prekine in počaka z odločanjem do odločitve pristojnega organa (tu GURS) ali pa sam reši zadevo in postopek obnovi, če kasneje pristojni organ reši stvar drugače (več o tem Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, glej komentarje k členom od 147 do 153). Če se odloči za prekinitev postopka v zadevi, začeti na zahtevo stranke (tu investitorja), lahko naloži organ, ki vodi upravni postopek (tu UE), s sklepom eni izmed strank (tu investitorju, ker je zainteresiran za pridobitev dovoljenja), naj vloži pri pristojnem organu (tu GURS) vlogo za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja; hkrati določi rok, v katerem mora to storiti in o tem predložiti dokazilo, sicer nastopi fikcija umika zahtevka in se postopek ustavi. Organ mora tudi opozoriti stranko na posledice, če bi to opustila. Zoper sklep je dovoljena pritožba, ki glede na to, da zakon določa, da rok za vložitev vloge za začetek postopka za rešitev predhodnega vprašanja začne teči šele z dnem, ko postane sklep dokončen, odložilnega učinka (drugače, kot velja na splošno za pritožbe zoper sklepe po 258. členu ZUP).

Kadar organ izda akt, zoper katerega je dovoljena pritožba in po prejeti pritožbi spozna, da ima pritožnik prav, lahko izda nadomestno odločbo (242. člen ZUP). Določbe ZUP o odločbi smiselno veljajo tudi za sklepe. Vložena pritožba zoper sklep o prekinitvi pomeni, da sklep še ni dokončen, rok za vložitev zahteve pri drugem pristojnem organu zato še ni začel teči. Če je torej upravni organ npr. v sklepu o prekinitvi postopka določil rok za sprožitev predhodnega vprašanja pri pristojnem organu, ki je za določen tip stranke objektivno prekratek, lahko na podlagi prejete in utemeljene pritožbe sam izda nadomestni sklep, s katerim prvotni rok podaljša. Preden pa to stori, mora dati ob več priglašenih strankah v postopku pravico izjaviti se tudi drugim oziroma nasprotnim strankam (glavnim ali stranskim), saj odločitev o teku in prekinitvi oziroma o ustavitvi ali nadaljevanju postopka vplivajo na vse legitimirane osebe v določeni zadevi. Če bi glavna stranka umaknila zahtevek, bi stranski udeleženec ne imel pravice se izjavljati, kajti ustavitev postopka ne bi vplivala na njegov pravni položaj, če pa se postopek nadaljuje, pa temu ni tako in se mora tudi stranski udeleženec imeti možnost izjaviti o tem, ali je bil rok za napotitev na pristojni organ prekratek ali ne.

Organ mora tako seznaniti stranskega udeleženca o pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka, preden izda nadomestni sklep z daljšim rokom za sprožitev postopka rešitve predhodnega vprašanja, ter mu v skladu z načeloma varstva pravic strank in zaslišanja stranke določiti (lahko relativno kratek) rok, do katerega se lahko izreče o pritožbi. Šele po preteku roka brez odziva ali prejemu odgovora organ nadaljuje postopek tako, da izda nadomestni sklep o prekinitvi oziroma postopek ustrezno konkretnim okoliščinam nadaljuje in zaključi.