Vlagatelj, ki sicer ni nosilec, je pa lastnik zemljišč, vpisanih v GERK, vloži vlogo za izbris GERK. Upravni organ pozove nosilca, da v skladu s Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev, izdanim na podlagi področnega zakona, predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč , vpisanih v GERK. V veliko primerih se zgodi, da nosilec na podlagi poziva sam izbriše GERK glede na to, da ne izkazuje pravice do uporabe zemljišč, vpisanih v GERK. Ali je za ustavitev postopka za izbris, v postopku, začetem na podlagi vloge vlagatelja, ki ni nosilec, potreben umik njegove vloge? Ali se postopek kljub vsemu vedno vodi po uradni dolžnosti? Kako postopa upravni organ, kadar vlagatelj zaradi takšnih in drugačnih razlogov želi, kljub izbrisu s strani nosilca, nadaljevanje postopka?

Upravni postopek se po ZUP lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146). Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli dejanje (127. člen ZUP).

Iz 31. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 7/23 in 15/24; v nadaljevanju pravilnik) v povezavi z 32. členom navedenega pravilnika, izdanem na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/08 in nasl.) izhaja, da spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev (RKG), katerega del so tudi podatki GERK, lahko predlaga le nosilec. Sprememba podatkov se lahko v skladu s 34. členom navedenega pravilnika izvede tudi po uradni dolžnosti.

V konkretni zadevi vlagatelj (lastnik), ki pa ni nosilec kmetijskega gospodarstva, vloži vlogo za izbris. Navedeno vlogo je treba šteti (le) kot pobudo za uvedbo upravnega postopka za spremembo podatkov oz. za izbris po uradni dolžnosti (glej primer Ravnanje organa s pobudo in začetek postopka po uradni dolžnosti) glede na to, da tisti, ki ni nosilec, ne more zahtevati izbrisa (glej člene 31, 32 in 34 pravilnika). Če je upravni organ po prejemu pobude pozval nosilca, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč, je s tem preveril, ali obstajajo predpostavke za uvedbo dispozitivnega postopka v smislu izkaza volje stvarno legitimirane osebe za začetek postopka ali tudi oficialnega postopka, ne pomeni pa to že uvedbe oficialnega postopka. Če nosilec (tudi) uveljavlja izbris, bo šlo torej za postopek, ki se začne na podlagi vloge nosilca, po izvedbi ugotovitvenega in dokaznega postopka pa nato organ izda odločbo, ob izpolnjenih pogojih po zakonu torej odločbo o izbrisu. V primeru, ko pa odziva nosilca ni in organ postopa le s pobudo nenosilca za izbris, ne da sam oceni v javnem interesu potrebo po izbrisu ali se ob preverbi ugotovi, da je do izbrisa že prišlo v drugi zadevi (npr. na zahtevo nosilca), pa se (nov) postopek sploh ne uvede (smiselno prim. 129. člen ZUP o zavrženju zahtev v dispozitivnem postopku, kar v oficialnem postopku pomeni njegovo neuvedbo). Zato se postopek niti ne ustavi (kot sicer določa četrti odstavek 135. člena ZUP), saj se odloča v postopkih oz. ustavi le postopke, ki so sploh uvedeni in to v meritornem smislu že preverjanja pogojev za odločitev, ne šele predpostavk za začetek postopka (več o tem glej v Kovač in Jerovšek, 2023, UPUS, str. 170 in nasl.).

Organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku (prvi odstavek 143. člena ZUP). Vlagatelj pobude, ki je lastnik zemljišč, vpisanih v GERK, čeprav ni nosilec, ima pravni interes za udeležbo v postopku na podlagi že Stvarnopravnega zakonika kot pravne podlage za lastninsko pravico (prim. tudi argumente iz

sodbe UPRS I U 612/2010 z dne 10. 2. 2011). Zato v postopku nastopa kot stranski udeleženec (prvi odstavek 43. člena ZUP), toda le, če je postopek sploh uveden, saj stranski udeleženec ne more sprožiti postopka, ampak le sodeluje v že uvedenem postopku na zahtevo glavne stranke ali po uradni dolžnosti.

Če torej oseba, ki bi sicer bila intervenient, a postopek (tukaj oficialni postopke kot opisano zgoraj) ni uveden, zahteva uvedbo ali nadaljevanje postopka, za to nima pravne podlage. Zato se postopek ne uvede ali nadaljuje, zahteva take stranke pa se niti ne obravnava z zavrženjem po 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ampak se izda o tem, da se oficialni postopek ne uvede procesni sklep brez pravnega varstva (glej sklep UPRS I U 586/2020-12 z dne 22. 12. 2021, sodba VSRS X Ips 30/2017 z dne 11. 6. 2019). Tak sklep je lahko zelo kratek in brez posebne predpisane oblike (npr. zgolj v obliki uradnega zaznamka o vsebini odločitve, navzočim strankam naznanjen ustno), saj o tem ni dolžan izdati posebnega pisnega in vsebinsko obrazloženega sklepa. V kolikor pa je potencialni stranski udeleženec zahteval nadaljevanje postopka po izdaji sklepa o ustavitvi postopka, bi upravni organ njegovo zahtevo lahko smatral po vsebini tudi kot pritožbo zoper navedeni sklep (peti odstavek 135. člen ZUP).