Ali policija vodi upravne postopke? Če da, ali se lahko v teh postopkih izteče rok na soboto, ker ta dan Policija dela?

Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZUP gre za upravno zadevo v primerih, ko organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne ter druge stranke na področju upravnega prava.

Upravne postopke vodijo (med drugim) upravni organi, skladno z Zakonom o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasj.) so to: ministrstva, organi v sestavi ter upravne enote), organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, kadar odločajo o pravicah, obveznostih, pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ter drugih strank, kot to določa prvi odstavek 1. člena ZUP.

Policija na podlagi določbe prvega odstavka 2. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (ZODPol, Ur. l. RS, št. 15/13 in nasl.) spada pod organ v sestavi ministrstva, natančneje pod Ministrstvo za notranje zadeve in je odgovorna zlasti za zagotavljanje varnosti, miru in stabilnosti v državi. V ta namen vodi predvsem prekrškovne postopke, po Zakonu o prekrških (ZP-1, Ur. l. RS. št. 7/03 in nasl.), v nekaterih primerih pa tudi upravne postopke (npr. po zakonu, ki ureja prehod državne meje, ali zakonu, ki ureja tujce).

Na primer postopek, kjer se odloča o vrnitvi tujca, je upravni postopek, ki ga vodi policija. Upravni postopek pa se vodi zato, ker se organ (policija) oblastno odloča o pravici posameznika, ali se mora vrniti v svojo domovino ali ne. V prvem odstavku 85. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 91/21 in nasj.) je določeno, da se v postopkih po tem zakonu uporabljajo določbe ZUP, če z zakonom o tujcih ni drugače urejeno, kar pomeni, da se v postopkih o tujcih uporabljajo vse določbe ZUP subsidiarno ali podrejeno za situacije in vprašanja, ki z ZTuj-2 niso urejene drugače (glej sklep VSRS z dne 26. 2. 2014 X.IPS.413.2012 ).

Praviloma pa policija vodi prekrškovne postopke, ki sodijo pod neupravne a javnoupravne zadeve, kjer se ZUP uporablja smiselno. V takšnih primerih se ZUP uporabi, kolikor in če je to mogoče. ZP-1 določa tudi rabo ZUP, npr. v 58. členu pri vročanju in tudi štetju rokov.

Pri rokih je treba opozoriti na razliko med materialnimi in procesnimi roki. Materialni rok, torej tisti roki, ki se nanašajo na materialnopravno pravico in jih praviloma določajo materialni predpisi, se ne prenašajo na delovnik, če se iztečejo na dela prost dan, razen, če materialni predpis izrecno tako določi. Medtem ko drugačno pravilo velja za procesne roke. Ti so lahko roki določeni po dnevih, mesecih in letih, pri čemer skladno s 101. členom ZUP začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki v Republiki Sloveniji ali dela prosti dnevi pri nas. Če pa je zadnji dan roka nedelja, praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, se rok izteče s potekom prvega naslednjega delovnika. V skladu z določilom drugega odstavka 101. člena ZUP velja to tudi za dneve, ko organ, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela. Pri izteku roka na dan, kot je sobota, je tako vedno treba preveriti, ali je za organ to delovna sobota, in če je sobota delovna, se rok izteče na delovno soboto, sicer se rok izteče naslednji delovni dan.

Za postopke Policije to pomeni, da se rok, ki se izteče v soboto, ko Policija deluje, ne podaljšuje, vendar je pri tem treba upoštevati, ali deluje organ oziroma glavna pisarna organa in ne le posamezne uradne osebe, kajti rok v dnevih se ob izteku na nedelavnik podaljša le takrat in zato, da bi stranka lahko tudi osebno vložila vlogo, npr. pritožbo v ustrezni enoti organa.