Kako inšpektor uporabi kot ukrep opozorilo; mora to imeti navedeno pravno podlago oziroma navajati člen predpisa, ki je bil kršen?

Ali se ukrepi, naloženi z opozorilom v zapisniku, lahko spremenijo v odločbi, ki sledi ob neizpolnjenem opozorilu?

V upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen oziroma individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah (28. člen ZUP), kar določa tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.). Inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku (18. člen ZIN).

Temelj vsake inšpekcijske odločbe je eden ali več ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja in zavarovanja javnega interesa ter morebitne prisilitve zavezanca k izpolnitvi. Pri tem ni bistveno, ali posebne ukrepe določi področni zakon, saj inšpektor lahko ukrepa že na podlagi 32. in nasl. členov ZIN tako, da zavezanca zaveže, da ravnanje uskladi z obveznostmi v področnem zakonu (več Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 195 in nasl.). ZIN pa določa, da lahko inšpektor, še preden izda odločbo, stranki izreče opozorilo kot preventivni ukrep (33. člen ZIN). Torej, če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, mora odrediti ukrepe v skladu s predpisi, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi (32. člen ZIN). Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora odkrije nepravilnosti in oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep, najprej le ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za njihovo odpravo. Svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. V primeru, da je inšpektor odredil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter zavezancu določil rok za njihovo odpravo, mora zavezanec o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja (29. člen ZIN). Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom.V zapisniku mora biti načelno opredeljena pravna podlaga za izrečeno opozorilo, prav tako pa morajo biti predpisi, ki so bili kršeni in na kakšen način so bili kršeni, jasno in konkretno. Opozorilo na zapisnik je namreč neke vrste "predodločba", zato naj ima smiseleno enake sestavine kot odločba po 210. členu ZUP in nadaljnjih. To pomeni zlasti (1) "izrek", tj. odreditev ukrepov z roki izpolnitve in (2) "obrazložitev", ki pa po 214. členu ZUP temelji na pravnih podlagah in individualno opredeljenem dejanskem stanju ter dokaznem sklepu, kar je nenazdanje tudi sestavina, ki izhaja iz določb 76. člena ZUP o zapisnikih. Prav tako naj opozorilo vsebuje (3) izkaz izpolnitve odrejenega, npr. stranki se naloži, naj pošlje inšpektorju fotografije, ki prikazujejo izpolnitev obveznosti. Le zaradi manka sklica na pravne podlage opozorilo sicer ne bi bilo nezakonito, vendar je obrazložitev v tem pogledu smiselno dodati tako zaradi izkaza zakonitosti odrejenega, seznanitve stranke (glej načeli zakonitosti in varstav pravic strank po 6. členu ZUP in 7. členu ZUP) kot enostavno le naknadno povzetega opisa zadeve iz opozorila v morebiti potrebno odločbo.

Če zavezanec sledi opozorilu, se postopek ustavi po 28. členu ZIN (lahko le na zapisnik o kontrolnem pregledu) oziroma 135. členu ZUP (s posebnim sklepom), sicer se zaključi z odločbo, ki nalaga ukrepe za odpravo pomanjkljivosti oziroma uskladitev strankinega ravnanja s predpisanim. Zaključek inšpekcijskega postopka je vezan na izdajo akta oziroma na izdajo meritorne odločbe ali sklepa o ustavitvi. S sklepom o ustavitvi se postopek ustavi zaradi formalnih ali materialnih razlogov. Kot formalni razlogi se lahko štejejo smrt ali prenehanje zavezanca, ugotovljena stvarna nepristojnost, ugotovljena absolutna nepristojnost idr. Materialni razlogi za ustavitev postopka pa se nanašajo na ugotovitev inšpektorja, da je zavezančevo ravnanje skladno s predpisi, zato nadaljevanje postopka zaradi varstva javnega interesa ni utemeljeno. Ne glede na razlog se postopek ustavi s samostojnim sklepom ali sklepom v zapisniku. Ustavitev postopka pa v vseh primerih zahteva jasen in določen zapis izreka odločitve o ustavitvi in obrazložitev razlogov, ki so vodili v ustavitev. Ustavitev postopka sicer ne izključuje uvedbe prekrškovnega postopka, če so nepravilnosti opredeljene kot prekršek (prav tam, str. 193). Ugotovljena protipravnost zavezančevega ravnanja tudi oziroma posebej po izreku opozorila, ki ni bilo spoštovano, zahteva vzpostavitev zakonitega stanja. V ta namen inšpektor izda odločbo, s katero bodisi prepove protipravna ravnanja (prepovedna odločba) bodisi odredi izvršitev ukrepov za vzpostavitev zakonitega stanja (ureditvena odločba, v davčnem nadzoru tudi odmerna odločba).

Če je bilo opozorilo izrečeno, je morebiten izrek nadaljnjih ukrepov odvisen od obsega oziroma vsebine tega opozorila in ugotovitve, ali in v kakšnem obsegu ga je zavezanec upošteval, kar mora izhajati tudi iz obrazložitve odločbe, s katero je tak ukrep izrečen (glej sklep UPRS I U 480/2016-8 z dne 15. 6. 2017). Odločba tako sledi predhodnemu opozorilu. Dodatni ukrepi se lahko dodajajo v odločbi v tekočem postopku le v primeru, če bi se med postopkom, torej po izreku opozorila in še pred izdajo odločbe, dejansko stanje spremenilo (poslabšalo), tako da položaj terja nove oziroma dodatne ukrepe.