× O projektu Rešeni primeri Postavite vprašanje Kontakt

Rešen primer

Št. 1137
Zadeva: Ali lahko stranka ponovno sproži upravni postopek po umiku zahteve in izdanem sklepu o ustavitvi postopka?
Datum odgovora: 20. 8. 2024
Status uporabnika: uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vprašanje
Kdaj lahko stranka ponovno začne upravni postopek v isti zadevi, če je bil v tej zadevi podan umik zahteve in izdan sklep o ustavitvi postopka?
Odgovor

Stranka lahko po 134. členu ZUP zahtevek umakne ves čas tekom postopka, vse do izdaje odločbe na prvi stopnji in po njeni izdaji v pritožbenem roku ali še po vložitvi pritožbe do odločitve na drugi stopnji. Na tej podlagi organ, če ni razlogov za nadaljevanje postopka v javnem interesu ali bi nadaljevanje zahtevala stranka z nasprotnim interesom, izda organ sklep o ustavitvi postopka. Umik umika ni dovoljen, stranka lahko vloži le novo zahtevo (Kovač & Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 179-180).


V upravnem postopku sicer velja prepoved ponovnega odločanja v isti stvari (ne bis in idem). To pomeni, da če se je o isti upravni zadevi že vodil postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno in so bile stranki s pravnomočno odločbo že priznane pravice, pravne koristi ali naložene obveznosti, vodenje ponovnega upravnega postopa ni dovoljeno. V okviru predhodnega preizkusa zahteve na podlagi 129. člena ZUP mora organ med drugim po uradni dolžnosti preveriti, ali se je v zadevi že vodil postopek in je bilo v zadevi meritorno odločeno. Če ugotovi, da je bilo v zadevi že odločeno, ker je stranka pridobila pravice, pravne koristi, mora takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. ZUP prepoved ponovnega odločanja o isti stvari razširja tudi na zadeve, v katerih je bil zahtevek stranke pravnomočno zavrnjen, če stranka ponovno vloži zahtevek na podlagi istega pravnega in dejanskega stanja. V takem primeru, kljub »le« formalni pravnomočnosti meritorne odločitve, organ ne more ponovno odločati o stvari, saj organ ne bi imel nobenega razloga za sprejem drugačne odločitve kot že v zaključenem postopku (več v Ustavitev postopka po uradni dolžnosti in nadaljevanje postopka na zahtevo stranke). Pri tem je treba utemeljiti v sklepu o zavrženju, da gre res za isto zadevo, kar pomeni isto pravno in dejansko stanje (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 129. členu, str. 26-31). Zaradi načela ekonomičnosti vodenja upravnega postopka velja, da se bo zahteva stranke zavrgla, če se dejansko stanje in ustrezna pravna podlaga nista spremenila od trenutka izdaje prvostopenjske odločbe v prejšnjem postopku, saj organ ne bi imel razloga za sprejem drugačne odločitve kot v že končanem postopku (po VSRS sodbi I Up 1311/2004 z dne 12. 5. 2005).


Ko se izda sklep o zavrženju zahteve (postopek se niti ne uvede po prvotni zahtevi zaradi formalnih pomanjkljivosti) ali sklep o ustavitvi postopka (npr. ob umiku zahtevka), je zadeva pravnomočno zaključena, čeprav ni bilo odločeno o (materialni) pravici ali pravni koristi, zato pravnomočen sklep o zavrženju zahteve ali ustavitvi postopka ne more biti razlog, da stranka ne bi mogla vložiti novega zahtevka. Pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi UPRS Sodba I U 612/2021-69 z dne 22. 11. 2023). V takem primeru je pravno nepomembno, ali nov zahtevek temelji na istem dejanskem in pravnem stanju, zato mora organ vlogo vedno obravnavati (v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, glej tudi UPRS sodba I U 1781/2015 z dne 3. 8. 2016). Sklep o ustavitvi postopka ne ustvarja učinka ne bis in idem (prepoved dvakratnega odločanja v isti zadevi), kot to velja za meritorne odločbe.


Zoper sklep o ustavitvi postopka (enako zoper sklep o zavrženju zahtevka) je dovoljena pritožba, zato stranka ne more vložiti novega zahtevka, dokler postopek ni formalno zaključen s pravnomočnim sklepom o ustavitvi. Šele z nastopom pravnomočnosti sklepa o ustavitvi velja postopek kot pravnoformalno zaključen, zato bi organ morebitne nove zahtevke, ki temeljijo na istem pravnem in dejanskem stanju in soo vloženi pred pravnomočnostjo sklepa, zavrgel na temelju četrte točke prvega odstavka129. člena ZUP, ker o isti zadevi ne moreta teči dva postopka. V praksi je smiselno, da organ počaka do izteka pritožbenega roka zoper sklep, in se o zavrženju odloča šele po poteku roka, ko je znano, ali je prejšnji postopek dokončno in pravnomočno zaključen.


Kategorije
4.6   Umik zahteve



Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.

Upravna svetovalnica 2024. Vse pravice pridržane. Politika piškotkov