Izdana je bila odločba, s katero je bil odobren pravni posel sklenjen med prodajalcem in kupcem po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Organ je nato prejel zahtevek kupca za razveljavitev odločbe, ker sta kupec in prodajalec sporazumno razvezala pravni posel. Ali je možno odločbo izreči za nično, ker je po razvezi pravnega posla ni več mogoče izvršiti v zemljiški knjigi?

Odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, postane dokončna. Z dokončnostjo odločbe lahko stranka začne uresničevati svojo pravico, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 224. člen ZUP). Drugače pa lahko določa že sam ZUP ali pa drug zakon. Tudi tako, da začetek izvrševanja pravice veže na nastop pravnomočnosti ali pa na katero drugo okoliščino, ki nastopi pred dokončnostjo. Dokončnost je posledica tega, da o upravni stvari odloči praviloma prvostopenjski upravni organ oz. nosilec javnega pooblastila v upravnem postopku (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 501). Če se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka (prvi odstavek [//Zak:ZUP#224.a.%20.C4.8Dlen 224.a člen ZUP]). Namen odpovedi pravic do pritožbe je, da stranka lahko čim prej začne uresničevati pravico, ki jo je pridobila z odločbo. Z odpovedjo pravici do pritožbe postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508). Prvi odstavek 225. člena ZUP določa, da odločba, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, in s katero je stranka pridobila določene pravice ali so ji bile naložene določene obveznosti, postane pravnomočna.

Stranka lahko kadarkoli med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času pritožbenega roka in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo (prvi odstavek 134. člena ZUP). Umik zahteve je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta. Z umikom odpadejo vsi učinki vložene zahteve za nazaj, zato se odločba, ki jo je organ izdala na podlagi zahteve, odpravi (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 52 in 53).

Po 22. členu ZKZfizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, mora vložiti vlogo za odobritev pravnega posla. Vlogo je potrebno vložiti pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina ali njen pretežni del. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki. Upravna enota z odločbo odloči o odobritvi ali zavrnitvi pravnega posla. V obravnavanem primeru je odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna in pravnomočna. Po ZUP zato umik zahtevka in posledično odprava odločbe ni dopusten. Prav tako zakonitega posega v odločbo ne dopuščajo izredna pravna sredstva po ZUP. To velja tudi za v vprašanju izpostavljeno izredno pravno sredstvo ničnosti, saj odločba o odobritvi pravnega posla z razvezo pravnega posla ni postala neizvršljiva niti ni podan drug ničnosti razlog. Dejstvo, da je organ odobril pravni posel pomeni, da je bil pravni posel zakonito sklenjen, zato stranka lahko predlaga vpis spremembe v zemljiško knjigo. (Izrednih) pravnih sredstev za primer naknadne razveze pravnega ne določa niti področni ZKZ, saj v obravnavanih situacijah za to ni potrebe. Odobritev pravnega posla namreč ne omejuje strank pravnega posla, da v skladu s pravili civilnega prava tega ne razvežejo. V takem primeru velja, da je bil pravni posel sicer veljavno sklenjen, saj ga je v skladu z zakonom odobril tudi pristojni državni organ, vendar je bil razvezan. Ker se odločba državnega organa o odobritvi pravnega posla nanaša na sklenjen pravni posel, odločba po njegovi razvezi po naravi stvari nima pravnega učinka, zato poseganje ni smiselno niti potrebno.

Zahtevo stranke za "razveljavitev" odločbe o odobritvi pravnega posla je zato treba zavreči po 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.