Rešen primer
Status uporabnika: Uradna oseba, ki vodi postopek oz. odloča v njem
Ali je družba, ki je podružnica tuje pravne osebe, lahko stranka v upravnem postopku, glede na 31. člen ZGD-1 in 42. člen ZUP (družba je pravilno vpisana v PRS in ima zakonitega zastopnika). Ali je za pravno in posledično procesno sposobnost družbe dovolj, če ima v upravnem postopku pooblaščenca, npr. organ prejme vlogo takšne družbe za izdajo dovoljenja, v takšnem postopku pa jo zastopa slovenska odvetniška družba?
Pravna sposobnost oziroma sposobnost biti stranka pomeni, da osebe obstajajo po veljavnem pravnem redu in so lahko nosilci pravic in obveznosti. Pravo mora za to tem osebam priznavati status pravne osebnosti ali subjektivitete. Pravno osebnost se pojmuje različno glede na to, ali gre za fizične ali pravne osebe, ni pa za pravno sposobnost in sodelovanje strank v upravnem postopku pomembno, ali gre za osebe javnega ali zasebnega prava (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 104).
Opravilna ali procesna sposobnost (legitimatio ad processum) je sposobnost oseb, da podaja izjave volje, za katere pravni red določa, da naj bi se glede na značilnosti (npr. starost in zrelost ter psihično zdravje fizičnih oseb) zavedale njihovih pravnih učinkov, zato ti učinki nastopijo (Jerovšek in Kovač, prav tam, str. 106). Procesna sposobnost tako predpostavlja obstoj pravne sposobnosti, pomeni pa sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku. Pravne osebe ne morejo same opravljati dejanj v postopkih, saj nimajo procesne sposobnosti, kot je nimajo niti državni organi, poslovne enote kakšne organizacije ali skupnosti, vasi, naselja ali skupine oseb. Takšno sposobnost ima v upravnem postopku stranka, ki je popolnoma poslovno sposobna (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 174-175).
Pravne osebe so fiktivne, pogost v upravnem postopku pa nastopajo zlasti gospodarske družbe (podjetja), društva itd. (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 199).
31. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 65/09-UPB in nasl.), ki ureja podružnice, določa, da podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. Posebne določbe glede podružnic tujih podjetij vsebuje ZGD-1 v členih 676 do 683. Iz teh določb izhaja, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji preko podružnic. Podružnica mora biti vpisana v sodni register (677. člen ZGD-1), nastopa pa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Za podružnico je treba imenovati enega ali več zastopnikov, ki zastopajo tuje podjetje (682. člen ZGD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (683. člen ZGD-1). Tako podružnice nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer pa morajo uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo (prvi odstavek 679. člena ZGD-1), ki mora biti vpisana v sodni register. Podružnice torej ne nastopajo v svojem imenu in zato ni pomembno, ali ima položaj pravne osebe oziroma nosilca pravic in obveznosti iz 42. člena ZUP. Pomembno je, da ima takšen položaj tuja družba, ki jo (podružnica) zastopa (glej UPRS sodba I U 1770/2012 z dne 1. 10. 2013). Pri tem je treba opozoriti še na pravilno navedbo stranke v izdanih upravnih aktih, ker je stranka tuja, matična družba, ne (le) podružnica. V upravnih aktih mora biti kot stranka navedena tuja družba, torej firma in sedež tuje družbe, ter firma podružnice, kot izhaja iz 679. člena ZGD-1 (glej tudi npr. VSRS Sklep III Ips 43/2018-3 z dne 24. 9. 2019 ali VSL sodba I Cp 908/2014 z dne 28. 5. 2014).
Stranko v postopku v danem primeru pred upravnim organom po pooblastilu zastopa odvetniška družba. Sklepati je, da je pooblastilo dal zastopnik podružnice tujega podjetja, ki pa je - glede na prej citirano določbo 682. člena ZGD-1 - pravzaprav zastopnik tujega, matičnega podjetja. Stranke sicer lahko v postopku nastopajo po pooblaščencu, kar pomeni, da jih lahko zastopa tudi slovenska odvetniška družba, če je taka volja zakonitega zastopnika, tj. pri podružnici zastopnika matične družbe.
Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glejte Politiko zasebnosti in Zanikanje odgovornosti.