Organ je izdal odločbo (npr. občinska uprava je izdala dovoljenje o organizaciji prireditve z začasno obremenitvijo s hrupom), kjer po spregledu vloge o priglasitivi stranske udeležbe, nevladna organizacija ni imela možnosti sodelovanja kot stranski udeleženec. Organ je zato izdal sklep o obnovi postopka na podlagi prve točke 260. člena ZUP.

1) Kaj velja glede rokov za podajo predloga za obnovo postopka v takem primeru?

2) Ali je zoper sklep o obnovi dovoljena pritožba in kako organ ravna, če je sklep v pritožbenem postopku odpravljen?

3) Ali ima oseba možnost uveljavljati pravni interes in pravna sredstva ter upravni spor kljub že izvršeni prvotni odločbi (realizirana prireditev)?

Obnova postopka je eno od petih izrednih pravnih sredstev po ZUP in je namenjena spremembi dokončnih urejenih upravnopravnih razmerij iz določenih napak. Postopek se lahko obnovi deloma ali v celoti, pri čemer je obnova usmerjena k izdaji nove in drugačne odločbe od tiste, ki je že bila izdana v upravnem postopku, in je za stranko lahko ugodnejša ali pa manj ugodna (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 260. členu, str. 636-666). Organ (5. člen ZUP) izda sklep o obnovi postopka na podlagi prve točke 260. člena ZUP, če se izve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti druge dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku. Obnovitveni razlogi na podlagi prve točke 260. člena ZUP je lahko torej le okoliščina, ki se nanaša na relevantno dejansko stanje za odločanje v upravnem postopku, pri čemer morata novo dejstvo ali nov dokaz obstajati že v času prvega odločanja. V konkretni zadevi je obnovitveni razlog na podlagi prve točke 260. člena ZUP obstajal že v času odločanja na prvi stopnji, saj je upravni organ spregledal pošto, s katero je nevladna organizacija v roku priglasila stransko udeležbo v postopku (prav tam).

Obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo lahko po uradni dolžnosti ali na predlog stranke dovoli organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog, z izdajo sklepa o dovolitvi in obsegu obnove postopka (261. člen ZUP in 268. člen ZUP). Sklep o dovolitvi obnove lahko izda organ prve ali druge stopnje, pri vodenju postopka katerega je nastal obnovitveni razlog. Obnova postopka je mogoča, če sta izpolnjena dva pogoja: izdana je bila že dokončna odločba (postopek je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva) in podan je en izmed obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP (več tudi v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023).

Iz vprašanja izhaja, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku oziroma se je zaradi spregleda prispele pošte postopek vodil brez osebe s pravnim interesom stranskega udeleženca. Poleg tega, da je odločba prvostopenjskega organa postala dokončna, je očitno podan tudi obnovitveni razlog na podlagi 9. točke 260. člena ZUP (osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku), s čimer sta izpolnjena oba zakonska pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Za prizadeto osebo oz. zakonitost odločanja je ključno, da je organ obnovo postopka s sklepom dovolil, čeprav je to po opisu iz vprašanja izvedel na podlagi 1. namesto 9. točke 260. člena ZUP (torej kot novo ugotovljena v času izdaje odločbe obstoječa dejstva in dokazi). Sklep, s katerim dovoli organ obnovo postopka, obsega navedbo, katera dejanja se opravi in v kakšnem obsegu se bo postopek obnovil (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020, str. 248 in UPRS Sodba I U 1124/2016-15 z dne 14. 12. 2017).

1) Kaj velja glede rokov za podajo predloga za obnovo postopka v takem primeru?

Za predlaganje obnove postopka s strani upravičenih subjektov (stranka - stranski udeleženec, državni tožilec, višji državni odvetnik) in za začetek postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni in objektivni. Subjektivni, ki ga morajo upoštevati vsi upravičeni predlagatelji in organ, če začne postopek po uradni dolžnosti, je za vse obnovitvene razloge enak in znaša en mesec. Razlikujejo pa se navezane okoliščine, od katerih začne ta subjektivni rok teči. Po 9. točki 260. člena ZUP velja, da se postopek obnovi v enem mesecu, od dneva, ko je spregledana legitimirana oseba izvedela, da je odločba bila izdana. Objektivni rok znaša skladno s četrtim odstavkom 243. člena ZUP tri leta od dokončnosti odločbe. To pomeni, da se obnova postopka po treh letih od dokončnosti odločbe ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti, če ne gre za razloge iz druge, tretje in četrte točke 260. člena ZUP, za katere objektivni rok ne velja (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 263. členu, str. 674-682 in http://sodnapraksa.si/?doc-2012032113043828|Sodba UPRS I U 1371/2010 z dne 28. 12. 2011).

2) Ali je zoper sklep o obnovi dovoljena pritožba in kako organ ravna, če je sklep v pritožbenem postopku odpravljen?

Zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti je dovoljena pritožba (drugi odstavek 268. člena ZUP). Skladno z 271. členom ZUP in načelom o dvostopenjskem določanju v upravnem postopku je v zvezi z obnovo postopka pritožba dovoljena le, če je posamezen sklep oziroma odločbo izdal prvostopenjski organ. Če je sklep oziroma odločbo izdal drugostopenjski organ, pritožbe ni, ob izpolnjenosti pogojev iz ZUS-1 pa je dovoljen upravni spor (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 271. členu, str. 716). Na podlagi drugega odstavka 272. člena ZUPsklep, s katerim se dovoli obnova postopka, oziroma sklep, s katerim se odloči, da bo postopek obnovljen, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je dovoljena obnova postopka. Dovolitev obnove postopka deluje suspenzivno in zato odložitev izvršitve prejšnje odločbe traja do dokončne odločbe v obnovljenem postopku. Obnova postopka je dopustna tudi v primeru, če je odločba, ki je predmet obnove postopka, že izvršena. Zadržanje izvršitve odločbe ne pomeni le zadržanja postopka prisilne izvršbe, temveč tudi zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova (prav tam, komentar k 272. členu ZUP, str. 720; VSRS X Ips 70/2006 z dne 3. 2. 2010inSklep VSRS I Up 208/2009 z dne 4. 6. 2009).

3) Ali ima oseba možnosti uveljavljati pravni interes in pravna sredstva ter upravni spor kljub že izvršeni prvotni odločbi (realizirana prireditev)?

Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko je po določbah ZUP le ta izključena. Sklep o obnovi postopka je izdala občinska uprava (prvostopenjski organ lokalne skupnosti). Zoper ta sklep je skladno z 271. členom ZUP dovoljena pritožba. Nevladna organizacija ima možnost izdani sklep izpodbijati s pritožbo, o kateri bo odločal župan kot drugostopenjski organ.

Dalje se zoper odločitve državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, posameznikom in organizacijam zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu. Stranki udeleženec lahko zoper dokončen - čeprav izvršen - upravni akt sproži upravni spor, v katerem bo sodišče presojalo njegovo zakonitost. Tožnik (tu nevladna organizacija) pa mora ob vložitvi tožbe izkazati, da izpodbijani akt posega v njen pravni položaj. Pogoj za dopustnost upravnega spora je tudi izkoriščena pritožba; skladno s 6. členom ZUS-1 je upravni spor dopusten le, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, to tudi storila. Sodišče v takem primeru lahko le ugotavlja zakonitost odločitve na podlagi tako imenovane ugotovitvene tožbe, zato v izvršeno odločbo ne more posegati.