V katerih primerih je odklonitev vročitve utemeljena, da vročitev ne velja oziroma da za stranko ne nastopijo pravne posledice?

Vročanje je po ZUP dejanje v postopku, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino pisanja, zlasti izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi, z nadaljnimi pravnimi učinki. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokument prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve. Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. Če vročanje ni bilo opravljeno oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).

ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v 84. členu, kraj vročanja v členih 85., 96., in 96a., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po 94. členu ZUP). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek 85. člena), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).

Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. fikcijo vročitve, ki po tretjem odstavku 87. člena ZUP ureja situacijo, ko osebna vročitev dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, ni mogoča, ker vročevalec ne najde naslovnika. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na 15 dnevni rok za prevzem. Tako sporočilo mora vsebovati tudi opozorilo o nastopu fikcije, če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.

Če stranka odkloni prevzem dokumenta, za katerega nima zakonitega razloga, mora vročevalec dokument pustiti v skladu z 95. členom ZUP v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem vročitev opravljena, ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti nastanek pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v Sodbi U 237/2002 z dne 16. 11. 2004). Fikcija vročitve torej nastopi, kadar naslovnik ne izkaže upravičenega razloga odklonitve. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017 z dne 16. 1. 2018).

Odklonitev sprejema po tem istem členu pa velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), na neobičajnih krajih po 85. členu ZUP ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.

Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.