Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je oseba lahko član kolegijskega organa, in katera oseba lahko vodi postopek, ki ga vodi kolegijski organ?

Kolegijski organi so v javni upravi npr. vlada, občinski sveti, komisije. Če je za odločanje o upravni zadevi pristojen kolegijski organ, ta organ odloča kolegijsko. Odločitve sprejema v skladu s pravili, določenimi v predpisu ali poslovniku, ki ga organ sprejme za svoje delo. Ta pravila pa ne smejo biti v nasprotju z ZUP, lahko pa drugače urejajo vprašanja sklepčnosti in potrebne večine za sprejemanje odločitev. To možnost kolegijskemu organu daje 207. člen ZUP, ki poleg tega pravi, da je organ sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov, odločitve pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Odločitve torej sprejema na seji, kolegijsko. Postopek kolegijskega organa pa vodi član, ki ga kolegijski organ pooblasti za vodenje postopka. Uradna oseba, ki je pooblaščena za vodenje postopka, opravi vsa dejanja postopka ter pripravi pisno poročilo in predlog odločbe. Predlog odločbe kolegijski organ lahko sprejme, spremeni, dopolni (po Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 153–154).
Postopek pa lahko vodi in o njem odloča samo uradna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (31. člen ZUP). Ti pogoji so ustrezna izobrazba in strokovni izpit iz upravnega postopka ter pooblastilo za vodenje postopka.
Če predstojnik kolegijskega organa ne izpolnjuje pogojev za vodenje postopka, pooblasti uradno osebo, ki te pogoje izpolnjuje.