Stranka se je pritožila na odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V odločbi je bilo odrejeno, da mora organ prve stopnje po ZUP najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve izdati novo odločbo, a napotki drugostopenjskega organa so velikokrat kompleksni (npr. v davčnih postopkih), zato se postavlja vprašanje, ali je 30-dnevni rok dovolj dolg?

Kako mora postopati organ prve stopnje v ponovnem postopku, zlasti glede morebitnega dopolnjevanja zadeve? Mora organ prve stopnje celoten postopek ponoviti ali lahko le dopolni prvotna dejanja postopka (npr. pri ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z odmerno odločbo, le-to pa je po pritožbi zavezanca drugostopni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, ali je treba vedno izdati tudi nov zapisnik)?

Če organ druge stopnje ugotovi, da bo organ prve stopnje hitreje in bolj ekonomično odpravil pomanjkljivosti postopka, s svojo odločbo odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takšnem primeru mora organ druge stopnje s svojo odločbo opozoriti organa prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ prve stopnje je dolžan ravnati v skladu s to odločbo in brez odlašanja, najpozneje v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo (tretji odstavek 251. člena ZUP). V takšnem primeru ne gre več za popolno samostojnost organa prve stopnje pri odločanju o zadevi, saj organ druge stopnje opozori organa prve stopnje na pomanjkljivosti. Organ druge stopnje mora svojo presojo v odločbi obrazložiti, pri čemer mora upoštevati sorazmernost med načelom ekonomičnosti in načelom varstva pravic strank ter odločanja v razumnem roku. Glede na uspeh dopolnjenega postopka organ prve stopnje izda odločbo z enako ali z drugačno vsebino, kot je bila prvostopenjska odločba (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 609-610).

Ko gre za ponovni postopek po pritožbi zoper odločbo davčnega organa, velja rok za izdajo nove odločbe 30 dni, kot ga opredeljuje ZUP v tretjem odstavku 251. člena , saj Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 117/06 in nasl.) kot lex specialis ne določa drugačnega roka v tovrstnih primerih. ZDavP-2 sicer določa drugačen rok kot ZUP za izdajo določbo v davčnem inšpekcijskem nadzoru, tj. praviloma šest mesecev, kar je opazno dlje, kot velja po 222. členu ZUP, a ta posebnost velja le v prvotnem postopku, ne pa v ponovljenem.

Iz sodbe VSRS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020 izhaja, da mora biti stranki v ponovljenem postopku zagotovljena pravica do izjavljanja o novem zapisniku, četudi bi bila njegova vsebina identična prejšnjemu. Zavezana stranka bi namreč lahko ponudila nove argumente, zato bi bila v nasprotnem primeru kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in učinkovite pritožbe. Ta pravica vključuje možnost izjavljanja glede celotnega procesnega gradiva. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, saj je sestavljen iz vseh ugotovitev nadzora, ki se vroči davčnemu zavezancu. Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost, če se ne dokaže nasprotno. Dovoljeno je torej dokazovati nepravilnost zapisnika (Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021, str. 251). Kršitev pravil o zapisniku ima praviloma neposredne posledice za temeljno načelo zaslišanja stranke in vodi v bistvene postopkovne napake, kar že samo po sebi povzroči odpravo izpodbijane odločbe v pritožbenem postopku (Kerševan in Podlipnik (ur.), Splošno davčno pravo, 2023, str. 310).

V primeru, ko pride do ponovnega postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil končan z (npr. odmerno) odločbo, to pa je po pritožbi zavezanca organ druge stopnje odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, sicer ni treba vedno izdati (povsem) nov celotni zapisnik. V takšnem primeru je organ dolžan ravnati po navodilih oz. napotilih drugostopenjskega organa in lahko v ponovljenem postopku le dopolni že obstoječi zapisnik, z vsebino katerega pa mora seznaniti stranko in ji dati možnost izjaviti se, da lahko na ugotovitve slednja poda pripombe in šele potem izda odločitev v ponovljenem postopku.