Upravni postopek se je zaključil z izdajo odločbe. Naknadno je organ prejel anonimno prijavo, v kateri je bilo navedeno, da je stranka podala lažne podatke v svoji vlogi. To se je potrdilo tudi z vpogledom v uradno evidenco. V skladu z načelom zaslišanja stranke je upravni organ stranko povabil na razgovor in ji omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah. V zvezi s primerom se poraja več vprašanj, in sicer, ali je uradna oseba dolžna stranki na zaslišanju povedati, da jo je povabila na podlagi anonimne prijave, ali zadostuje navedba, da je bila oseba povabljena na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc? Kakšen je pravilen postopek v primeru anonimne prijave? Ali se jo sploh obravnava, ali je organ dolžan preveriti vsebino anonimne prijave ter ali se jo knjiži in vloži v spis zadeve, na katero se nanaša, s čimer postane del spisa, v katerega ima stranka vpogled, ali pa bi bilo bolj pravilno, da je anonimna prijava druga zadeva, ločena od spisa, na katerega se nanaša, in stranka nima možnosti vpogleda vanjo?

Organ je dolžan začeti postopek po uradni dolžnosti v skladu s 126. členom ZUP v dveh primerih in sicer, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis oziroma, če ugotovi ali izve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje za varstvo javne koristi začeti upravni postopek. Uradna oseba organa v skladu z 139. členom ZUP lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza ali si pridobi podatke iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek ali drugih upravnih organov. V skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) je organ obvezan v postopku ugotoviti resnično stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Glede na prvo in drugo točko 260. člena ZUP zakon tudi ponuja možnost spremeniti odločbo v smislu obnove postopka, organ v skladu z 261. členom ZUP to lahko naredi tudi po uradni dolžnosti.


V obnovljenem upravnem postopku se deloma ali v celoti ponovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka zato, ker obnovitveni razlog nakazuje možnost, da je bilo v prvotnem postopku nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, to pa je lahko vplivalo na vsebino izreka izdane dokončne odločbe, za prej obstoječo, vendar neznano okoliščino, ki predstavlja obnovitveni razlog, pa se je zvedelo šele po končanem upravnem postopku in se zaradi tega za ugotovitev materialne resnice ni mogla uporabiti v prejšnjem postopku (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 545).
Obnova postopka pride v poštev, če je izdana odločba že postala dokončna, vendar se lahko postopek obnovi zaradi novih dejstev in dokazov, neznanih ob odločanju, a tedaj obstoječih, največ v treh letih od dokončnosti, znotraj tega objektivnega roka pa le v enem mesecu, odkra je organ zvedel zanje (od prejema prijave).

Postopek, ki se sicer začne po uradni dolžnosti, se na podlagi anonimne prijave vodi tako kot postopek z znanim prijaviteljem. Anonimna prijava se obravnava kot vloga, saj za vlogo štejemo kakršnokoli sporočilo in dejanje stranke oziroma drugih oseb (tudi anonimnih) organu.

Poznamo več vrst vlog glede na vsebino oziroma namen vloge in sicer zahtevke, prošnje, predloge, ugovore, pobude itd. (po Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 104). Prijava se tako vloži med dokumente konkretne upravne zadeve in se evidentira v skladu s pravili o ravnanju z dokumentarnim gradivom, ki so določeni v 9. poglavju "Zbirke in hramba dokumentarnega gradiva" Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18 in nasl.).

Anonimno prijavo je potrebno obravnavati in v ugotovitvenem postopku preveriti njeno vsebino. Stranko moramo na njeno zahtevo seznaniti, zakaj je bil uveden postopek po uradni dolžnosti, pri čemer je bistveno, da se v njem presoja izpolnjevanje konkretnih pravno relevantnih dejstev, ki so bili odločilni za presojo in priznanje pravice. Anonimna prijava se tako vloži med druge dokumente zadeve, ni pa sama po sebi dovolj za obnovitev postopka, namreč ne velja kot zahtevek za začetek postopka, je le podlaga za morebitno pobudo pristojnega organa, da začne postopek po uradni dolžnosti (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 277), tudi obnovo postopka. Stranka v te dokumente v skladu z 82. členom ZUP lahko vpogleda, lahko se ji tudi na zaslišanju pove, kaj je razlog ponovnega povabila (uvid krivega pričanja stranke glede na primerjavo podatkov iz uradnih evidenc na podlagi anonimne prijave), če to izrecno vpraša, saj zakon tega ne določa, sama vednost pa ne bi šla v škodo javnega interesa.