Upravni organ vodi ugotovitveni in dokazni postopek (na primer zaradi zanemarjanja otrok v družini). Ob obiskih uradne osebe na domu stranke so bila ugotovljena določena dejstva, ki kažejo na kršitev obveznosti oz. dolžnosti s strani stranke (na primer higienske razmere v družini kažejo na zanemarjenost prostorov in otrok), kar je uradna oseba tudi zapisala. Ali lahko uradna oseba fotografira prostore brez dovoljenja stranke in ali se kot dokazni material lahko uporabijo tudi fotografije?

V drugem odstavku 164. člena ZUP je določeno, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja (na primer slike, video). Fotografije se torej lahko uporabijo kot dokazno sredstvo, toda problem je, da se jih lahko pridobi le z ogledom. V primeru, da gre za ogled stanovanja, velja že po 36. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) pravilo nedotakljivosti stanovanja. Po četrtem odstavku 202. člena ZUP tako lahko uradna oseba opravi ogled stanovanja in ga fotografira le, če ima dovoljenje oz. odločbo sodišča, iz katere izhaja dovoljenje za vstop, ali če stranka sama zahteva ogled stanovanja. O ogledu mora uradna oseba pisati zapisnik, lahko pa ga tudi snema in posnetek priloži zapisniku (drugi odstavek 201. člena ZUP). Fotografije, napravljene med samim dejanjem ogleda, se priložijo zapisniku in v njem tudi navedejo (sedmi odstavek 76. člena ZUP).

Torej, glede na 36. člen Ustave RS uradna oseba nikakor ne sme in nima pravice fotografirati prostorov stranke, če nima odločbe sodišča, saj jih v nasprotnem drugostopenjski organ oziroma sodišče (če pride do pritožbe) ne bo upošteval kot relevantnih dokaznih sredstev.