Organ je izdal odločbo (za denarno socialno pomoč). Področni zakon, o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, določa, da se odločbe vročajo s fikcijo vročitve od odpreme, a v odločba v danem primeru ni bila vročena, saj se je pošta vrnila z navedbo, da je stranka na naslovu neznana. Po preteku roka za pritožbo se je stranka zglasila pri organu in želela pridobiti informacije o statusu odločbe, organ je stranko seznanil z dejstvom, da odločbe ni bilo mogoče vročiti (status stranke neznan). Ali bi upravni organ moral odločbe, ki se ne vročajo v skladu z ZUP v takem položaju vročati z javnim naznanilom?

V izdani odločbi pa so bila po navedbah stranke upoštevana dejstva, ki ne držijo. Ali lahko stranka v roku 30 dni od seznanitve poda vlogo za obnovo postopka po 260. členu ZUP z razlogom, da z odločbo ni bila seznanjena, in da so ob izdaji odločbe bila upoštevana dejstva, ki ne držijo?

Z vročitvijo se naslovnik omogoči seznanitev z dokumentom, ki se vroča. Če naslovnik z njegovo vsebino ni seznanjen, dejansko ali fiktivno, ni mogoče šteti, da je bil dokument vročen. V takem primeru dokument pravno ne učinkuje niti v razmerju do organa niti v razmerju do stranke (gl. 83. člen ZUP). Povedano drugače, dokument, ki ni bil vročen stranki (vsaj eni izmed njim), ne zavezuje nikogar, zato v pravnem smislu velja kot neobstoječ. Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, ki so izdani v upravnem postopku se vročajo po pravilih ZUP, če področni zakon ne določa drugače.

37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerega je bila izdana odločba za denarno socialno pomoč, določa, da se odločba, s katero je odločeno o pravici do denarno socialne pomoči, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Pritožba pa se lahko vloži na podlagi 235. člena ZUP v 15 dneh po izteku roka za odpremo.

Upravni organ bi moral na podlagi 51. člena ZUPJS po vrnitvi odločbe z razlogom »neznan«, po uradni dolžnosti preveriti podatke v centralnem registru prebivalstva in ugotovitvi dejansko bivanje stranke ter ji odločbo vročiti na pravem naslovu, če ga ima. V primeru, da stranka naslova za vročanje nima, mora upravni organ na podlagi 96.a člena ZUP vročitev opraviti tako, da na svoji oglasni deski in na enotnem državnem portalu e – uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. V danem položaju namreč ob neznanem naslovu predpostavke za nastop fikcije (tu po področnem zakonu) niso bile izpolnjene (več o tem v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 1. knjiga, 2020). Ediktna vročitev velja za pravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.

Ker upravni organ v tem primeru odločbe ni vročil stranki niti ni objavil sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, odločbe ni mogoče šteti za vročene, kar pomeni, da upravni postopek ni zaključen. V situaciji, kot je obravnavana, se šteje, da je bila odločba vročena, ko je stranka prišla k organu in se seznanila z odločbo. Trenutek seznanitve z odločbo velja kot vročitev.

Če se stranka z odločitvijo organa ne strinja, lahko na vročeno odločbo poda pritožbo, skladno z 229. členom ZUP, v 15 dneh od seznanitve oziroma vročitve odločbe. V tem primeru obnova postopka po 260. členu ZUP ne pride v poštev, ker odločba ni niti dokončna, kar je sicer osnovni pogoj za vložitev predloga za obnovo.