Upravni organ vodi postopek po uradni dolžnosti (npr. razlastitev). Zavezanca je zastopal pooblaščenec, ki je pred izdajo končne odločbe odpovedal pooblastilo, ker naj bi bil, po njegovih navedbah, pooblastitelj opravilno nesposoben iz zdravstvenih razlogov. Upravni organ je pooblastitelja, razlastitvenega zavezanca, seznanil z odpovedjo pooblastila s strani pooblaščenca ter ga pozval k opredelitvi glede njegove sposobnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku, ta pa je v koherentnem jeziku navedel, da je v slabem zdravstvenem stanju, a iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna, je pa kot argument navedel, da lahko organ vpogleda v zdravstveno mapo pri njegovem osebnem zdravniku.

Ali lahko upravni organ že na podlagi navedbe o domnevni sposobnosti stranke kljub obratnim trditvam bivšega pooblaščenca šteje, da je stranka procesno sposobna ali pa naj upravni organ v postopek pritegne skrbstveni organ ali ali imenuje izvedenca, ki bi ugotovil resnost strankinega zdravstvenega stanja?

Skladno s prvim odstavkom 58. člena ZUP se lahko pooblaščenec pooblastilu ob vsakem času, razen v med dejanjem v postopku odpove. V danem primeru je bil pooblaščenec odvetnik stranke, ki je odpoved pooblastila ustrezno naznanil organu. Upravni organ je odpoved pooblastila sprejel, pri čemer je odpoved pooblastila pričela veljati od trenutka naznanitve oz. od trenutka, ko je odpoved upravni organ naznanil tudi stranki z nasprotnim interesom, ki je bila udeležena v postopku kot stranka z nasprotnim interesom (v tem primeru razlastitvenemu upravičencu). Razloga za odpoved pooblastila pooblaščenec v skladu z ZUP ni dolžan navajati.

V konkretnem primeru je pooblaščenec odpovedal pooblastilo, dodatno pa navedel, da naj bi bil pooblastitelj poslovno nesposoben.

Skladno z 49. členom ZUP mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Da se stranka lahko udeležuje upravnega postopka in v njem samostojno nastopa, mora imeti lastnosti: pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča; stvarno legitimacijo, tj. da stranka uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist; procesno sposobnost, tj. da lahko stranka sama opravlja dejanja v postopku. Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (sodba UPRS I U 1466/2021-40 z dne 4. 11. 2021) .

Z odpovedjo pooblastila, v katerem je odvetnik navedel, da je pooblastitelj poslovno nesposoben, je organ pričel dvomiti v poslovno oziroma procesno sposobnost stranke, a je ugotovil, da iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila oseba procesno nesposobna. Okoliščine v zvezi s tem mora organ ugotoviti po uradni dolžnosti. Organ ima dolžnost, da pazi, da oseba, ki nastopa v postopku, lahko nastopa kot stranka in ne more zgolj na podlagi lastnoročno podpisanega besedila stranke, čeprav je to korektno in smiselno spisano, šteti, da je oseba procesno sposobna, če na drugi strani obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni polni procesni sposobnosti. Upravni organ mora v danem primeru dodatno preveriti, ali je zavezanec sposoben razumeti pomen in posledice postopka. V primeru, da upravni organ podvomi v poslovno sposobnost stranke (glej sodbo UPRS U55/2007z dne 8. 12. 2008) ali ugotovi/oceni, da obstajajo okoliščine, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika, torej, da posameznik res ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic postopka, je organ po 275. členu Družinskega zakonika(DZ, Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.) nemudoma dolžan obvestiti Center za socialno delo (CSD) in v našem primeru postopek prekiniti.

O presojanju razsodnosti je pristojno sodišče. Slednje je pristojna, da osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, da oseba brez škode sama ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika (262. člen DZ). To pomeni, da lahko le sodišče odloča o poslovni sposobnosti stranke, CSD pa predlaga uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

Po 57. členu Zakona o nepravdnem postopku(ZNP-1, Ur. l. RS, št.16/19) je CSD lahko predlagatelj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ali pa sodišču sporoči okoliščine, na podlagi katerih sodišče sproži nepravdni postopek za postavitev odrasle oseb pod skrbništvo.

Skladno z 267. členom DZ organ ne sme imenovati skrbnika za poseben primer, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če bi zakon določal drugače.