Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo, s katero se je odrekla materialni pravici (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?

Upravni postopek se lahko, kakor to določa 125. člen ZUP, začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke. Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje (127. člen ZUP), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi primer).

V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek 134. člen ZUP določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, svojo zahtevo umakne (glej tudi primer). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019) ali področnem zakonu.

Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa 135. člen ZUP. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).

Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ni dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka 135. člena ZUP izdati pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).

V danem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena Zakona o tujcih), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o tujcih (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik zahtevka za odrek, ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se postopek ustavi s sklepom.

V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.