Kako naj postopa inšpektor, ki je pri nadzoru ugotovil kršitev, za obravnavo katere je pristojen drug organ (npr. v zvezi z odmero komunalne takse)? Ali se zadeva v delu, ki se nanaša pristojnost drugega organa, temu odstopi tako, da se mu na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP sporočijo podatki za izvedbo postopka, ali se zadeva odstopi na podlagi 23. člena ZUP tako, da organu pošlje celoten zapisnik o inšpekcijskem nadzoru?

Inšpekcijski postopki so posebni upravni postopki, v katerih se pravila ZUP uporabljajo subsidiarno (3. člen ZUP). Nadrejeno velja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.; v nadaljevanju: ZIN) in še nadrejeno ZIN zakoni o posamezni vrsti inšpekcij oziroma področni zakoni, katerih izvrševanje inšpekcija nadzoruje (več o tem Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 3. členu ZIN).

V skladu z ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Pri tem se mora kot temelj formalne zakonitosti upoštevati pravila o pristojnosti.

Zaradi varstva javnega interesa pa 32. člen ZIN določa, nadrejeno glede na ZUP, da v primeru, ko inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji. To pravilo določa dolžno postopanje v primeru ugotovljenih kršitev, ko je za njihovo obravnavo pristojna druga inšpekcija tako, da vendar ogled opravi nepristojni inšpektor, nadalje pa ukrepa pristojni organ. Pri tem pa ZIN ne določa, kako poteka sam odstop zadeve, zato se tedaj uporablja ZUP.

23. člen ZUP, po katerem mora organ po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost, je pri tem ustrezna podlaga za sklic pri odstopu, saj 65. člen ZUP ureja procesno situacijo v zvezi z nepristojnostjo obravnave vloge, pri inšpekcijah pa gre za postopke po uradni dolžnosti - ta bi se tako lahko uporabil npr. ob prejemu oziroma odstopu prijave, ki sodi v pristojnost druge inšpekcije. A čeprav bi se pri odstopu organ skliceval na napačen člen ZUP ali ZIN namesto ZUP, to nikakor ne vpliva na dolžnost pristojnega organa, da ugotovitve nepristojne inšpekcije prouči in ukrepa v okviru svoje pristojnosti.

Sklic na 23. člen ZUP samo po sebi torej ni nujen za to, da se o ugotovitvah seznani drug organ. Bistveno je, da nepristojni organ z ugotovitvami čimprej seznani pristojnega in da slednji v javnem interesu preveri zadevo, po potrebi pa uvede in konča postopek. Medsebojno obveščanje organov o zadevah iz njihove pristojnosti je namreč splošna obveznost, ki po naravi stvari pritiče vsem organom in izhaja iz načela učinkovitosti oblasti.

Nadalje je treba upoštevati, da inšpektor, ki je pri izvajanju nadzora iz svoje pristojnosti ugotovil dejstva, ki naj bi bila v pristojnosti drugega organa, da v zvezi s tem ni začel upravnega postopka, ne glede na to da je ugotovitev dejanskega stanja zapisal v zapisnik. V skladu z ZUP se postopek po uradni dolžnosti začne, ko pristojni organ opravi prvo dejanje v postopku (125. člen ZUP). To pomeni, da inšpekcijski nadzor ne more pomeniti začetka postopka v drugi zadevi, za katero inšpektor sploh ni pristojen. Zato obvestilo o ugotovitvah, ki vplivajo na izvrševanje zakonite pristojnosti drugega organa, pomeni odstop zadeve pristojnemu organu, če bo ta presodil, da je področni javni interes vsaj verjetno ogrožen in postopek uvedel sam.

Glede na izrecno določbo četrtega odstavka 32. člena ZIN pa se pristojnemu organu pošlje ne le obvestilo o zadevi, ampak neposredno (del) zapisnik(a) o ogledu, ki se nanaša na del, kjer je nepristojna inšpekcija ugotovila določena dejstva, katerih kontekst in posledico nato oceni pristojni organ. Čeprav 32. člen ZIN pri tem navaja le odstop drugi pristojni "inšpekciji", gre zaradi načela varstva javne koristi (6. in 7. člen ZUP ter sicer tudi 5. člen ZIN) to določbo uporabiti smiselno tudi za primere, ko so pristojni drugi (neinšpekcijski) organi, ki vodijo postopke v javnem interesu.