Ali je dovoljeno v primeru, ko se je v postopek prijavilo veliko število stranskih udeležencev (gradnja sredi mesta), stranske udeležence povabiti na ustno obravnavo v treh skupinah, v različnih urah?

Kot izhaja iz 7. člena ZUP, je cilj upravnega postopka ne le zaščita pravic (glavne) stranke in javne koristi, temveč vseh prizadetih oseb v konkretni zadevi. Upravni organ mora zato tudi tekom postopka po uradni dolžnosti paziti, da so v postopku udeleženi vsi, ki imajo to pravico oziroma na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. V okviru načela ekonomičnosti (14. člen ZUP) je potrebno biti pozoren, da je postopek izpeljan varčno pri stroških in času, kar pa ne sme biti v škodo načelu iskanja materialne resnice (8.člen ZUP), načelu zaslišanja (9. člen ZUP) in načelu zakonitosti (6. člen ZUP).

102. člen ZUP na splošno ureja narok kot vnaprej določen časovno in krajevno opredeljeni trenutek za določeno dejanje postopka. Z določitvijo naroka, organ odredi, kje se bo narok opravljal, kdaj in kakšna procesna dejanja se bodo v njem opravljala.

Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnava vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve. Mora pa jo razpisati v postopkih, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je potrebno opraviti ogled ali zaslišati priče ali izvedence. Organ/uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne, videokonferenčno obravnavo (prvi in drugi odstavek 154.člena ZUP). S sklicem naroka za ustno obravnavo se izvršuje pravica vseh, na katere pravni položaj lahko vpliva odločitev organa, da na naroku sodelujejo (gl. 146. člen ZUP), zato bi njihovo izključevanje iz ustne obravnave vplivalo na procesno pravico in s tem poštenost postopka.

Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu organa, ki vodi postopek. Organ, ki vodi postopek, lahko določi za ustno obravnavo tudi kakšen drug kraj, kadar je to potrebno, da se občutno zmanjšajo stroški ali da se zadeva temeljiteje, hitreje ali enostavneje obravnava (160. člen ZUP). Določba se uporabi tudi v primerih, ko organ zaradi velikega števila udeležencev, ne bi imel dovolj velikega prostora za opravo naroka, narok izvede na za to primernem mestu, ki ga po lastni presoji določi uslužbenec/organ, ki vodi postopek za izvajanje naroka. Zoper sklep o tem, da se narok opravi zunaj poslopja organa, ni pritožbe in tega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper odločbo po četrtem odstavku 258. člena ZUP.

V obravnavanem primeru, kjer se je prijavilo veliko stranskih udeležencev, se zdi najboljša opcija, narok izvesti izven poslopja organa, da bi, se lahko vsi stranski udeleženci istočasno sodelovali, stranke pa bi se tako izognile večkratnemu obravnavanju in udeležbi na obravnavi. Organ mora v takih primerih razmisliti tudi možnosti hkratne izvedbe oziroma videokonferenčnega spremljanja obravnave. V takem primeru v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka ter druge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabilu je potrebno navesti da, če se stranke ne želijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo na kraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno (drugi odstavek 102. člena ZUP).

Ne glede na prostorske omejitve mora organ omogočiti, da se stranka/e in vsi stranski udeleženci izjavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Če je strank več, organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Zaradi pravno sistemskih razlogov odsvetujemo izvedbo iste (!) ustne obravnave na več narokih, saj je v nasprotju z njenim temeljnim namenom, da lahko sodelujejo vsi udeleženci, poštenostjo postopka in ekonomičnostjo, sploh če bi stranke morale sodelovati na vseh narokih. V nekaterih pravnih postopkih se možnost spremljanja ustne obravnave z velikim številom udeležencev omogoči s spremljanjem dogajanja preko zaslonov, saj ni nujno, da so udeležene osebe v istem prostoru. Takrat udeležencem največkrat objektivno ni mogoče zagotoviti dajanje izjav neposredno na naroku, zato jim je to treba omogočiti pisno, v določenem roku po seznanitvi z zapisnikom. Ekonomičnost postopka ne sme škoditi pravicam stranke. Ekonomičnost tako nima prednosti pred ostalimi načeli, kot je pravica biti slišan (9. člen in 14. člen ZUP; sodba VSRS I Up 836/2003 z dne 24. 9. 2003).