Kako v upravnem aktu naslavljati stranko, kadar ta spremeni spol?

V jedru javnega delovanja je temeljna obveza javnih organov, da upoštevaje 15a. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002) posameznike obravnavajo z nedvoumnim dostojanstvom in spoštovanjem. To inherentno vodilo pri tem ne le ohranja zaupanje ljudi v delovanje javnih organov, temveč krepi zlasti temelje demokracije (glej Apohal Vučković, Zakon o javnih uslužbencih s komentarjem, 2022, str. 113), zagotavljajoč, da vsako dejanje oblasti do vseh udeležencev v postopkih odraža spoštovanje in dostojanstvo, ne glede na osebne okoliščine ali odločitve slehernega posameznika (več o tem tudi Letnar Černič, Človekovo dostojanstvo kot temelj vladavine prava v slovenski družbi, 2018, str. 148). Kadar stranka uradno spremeni ime, priimek, spol ali druge osebne podatke, je ključnega pomena, da se te spremembe odražajo v vseh po tej spremembi izdanih uradnih dokumentih, vključno z upravnimi odločbami. Vsekakor to vključuje tudi uporabo terminologije, ki je pri navajanju v odločbi primerna za uradno priznani spol stranke.

Priznanje in upoštevanje uradno priznane spremembe spola v vseh uradnih dokumentih in upravnih odločbah predstavlja izraz spoštovanja do osebne avtonomije in identitete posameznika. Tako se v upravnih postopkih pri izvajanju oblasti dodatno utrjujejo temelji načela nediskriminacije (glej 4. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD, Ur. l. RS, št. 33/16)), načelo dostojanstva (glej 34. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I)) ter varstva osebnih podatkov (glej načelo točnosti iz (d) točke, prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).

Glede na načelo točnosti s področja prava varstva osebnih podatkov velja poudariti, da to načelo predpostavlja obdelavo osebnih podatkov (v konkretnem primeru naslavljanje stranke v upravnem aktu) na način, da se obdelujejo točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni osebni podatki stranke (o tem tudi Kuner, Komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov, 2020, str. 309). To načelo od javnih organov namreč zahteva, da se ob seznanitvi glede uradne spremembe spola posodobijo tudi vse evidence, ki bodo odražale trenutni pravni status identitete stranke (tj. morebitno spremembo imena in priimka stranke, spola itd.). Z zagotavljanjem, da so vsa naknadna naslavljanja stranke usklajena z njenim uradno priznanim spolom in imenom, javni organi ne le spoštujejo zakonske obveznosti glede točnosti podatkov, temveč tudi prispevajo k bolj spoštljivemu in vključujočemu okolju pri izvajanju javne oblasti.

Sklepno to pomeni, da morajo javni organi pri svojem delovanju upoštevati načela dostojanstva, spoštovanja in točnosti osebnih podatkov, kar v konkretnem primeru pomeni tudi upoštevanje strankinega uradno priznanega spola v vseh medsebojnih komunikacijah (npr. z navajanjem termina "profesorica" namesto "profesor"). Tako postopanje uradnih oseb v upravnih postopkih upoštevaje zgoraj navedeno podpira demokratične vrednote naše družbe ter krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje.