Študent živi pri enem od ločenih staršev. Marca 2024 je prejel odmerno odločbo, s katero se je odpravila prejšnja odmerna odločba (izdana marca 2023 za leto 2022) in nadomestila z novo odločbo, po kateri je (zaradi napake v prejšnji odločbi) zavezan k plačilu dohodnine. Iz odločbe je razbrati, da je bila novembra 2023 študentu sicer dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe v obnovljenem postopku, vendar se je izkazalo, da z vabilom dejansko ni bil seznanjen, zato izjave ni mogel dati.
V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila s prvo odločbo priznana splošna davčna olajšava in posledično ni bilo potrebno plačilo dohodnine. Maja 2023 (po izdaji prve odločbe študentu) je starš študenta uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana v napovedi za odmero dohodnine oz. davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki mu je bila v odločbi o odmeri dohodnine za leto 2022 tudi priznana.
Z dejstvom, da bo starš uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, drugi starš ni bil seznanjen.
Ali lahko starš, ki ni uveljavljal olajšave za vzdrževanega družinskega člana, zahteva obnovo postopka, uveljavlja olajšavo in s prejetim zneskom pokrije davčno obveznost študenta?

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se uporabi zoper dokončno odločbo, če so izpolnjeni obnovitveni razlogi po ZUP ali drugem zakonu (npr. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2). Postopek se obnovi v obsegu kot je potreben za presojo zakonitosti odločbe zaradi razloga, ki je razlog za obnovo. Obseg obnove postopka se določi s sklepom. Obnova postopka se lahko začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, odvisno ali je odločba izdana v škodo zasebnega interesa (stranke) ali javnega interesa. Stranka, ki predlaga obnovo, oziroma organ, ki obnovi postopek po uradni dolžnosti, s tem zasleduje izboljšanje pravnega položaja na strani stranke oziroma javnega interesa.

Vzdrževane družinske člane lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo pri izračunu akontacije dohodnine (na mesečni ravni) ali pri informativnem izračunu dohodnine (na letni ravni). Več na strani FURS o vzdrževanih družinskih članih .
V skladu z določbo 271. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine.
Navedeno pomeni, da v kolikor zavezanec olajšave ne uveljavlja niti na mesečni niti na letni ravni, prejme informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ne bo upoštevana. Če posebno olajšavo želi uveljavljati, mora podati ugovor zoper informativni izračun dohodnine. V ugovoru se olajšava še da uveljavljati, kasneje pa praviloma ne več, saj odločba o odmeri dohodnine postane dokončna.
Po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine je olajšavo za vzdrževane družinske člane pod določenimi pogoji mogoče uveljavljati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor so izpolnjeni pogoji.

Če je bila vzdrževanemu družinskemu članu v obnovljenem postopku odmere dohodnine odvzeta splošna olajšava, saj je zanj posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana uveljavljal en od staršev. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane ima namreč prednost pred splošno olajšavo. Po določbi prvega odstavka 111. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se vsakemu rezidentu prizna zmanjšanje letne davčne osnove v določeni višini, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Ker je drugi starš šele z izdajo odločbe v obnovljenem postopku odmere dohodnine družinskemu članu, kateremu je bila odvzeta splošna olajšava, zvedel za novo dejstvo, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, menimo, da bi bil do nje lahko upravičen v sorazmernem delu.
Določba 11. odstavka 114. člena Zakon o dohodnini namreč določa, da če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Glede na navedbe je treba upoštevati tudi določbo 12. odstavka 114. člena ZDoh-2, ki določa, da lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.
V obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice (5. člen ZDavP-2), po katerem je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je v okviru dovoljenje obnove dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako je torej dolžan izdati pravilno in zakonito odločbo tako z vidika uporabe materialnega prava kot tudi ugotovitve dejanskega stanja. Ne ZDavP-2 in ne ZUP pa ne vsebujeta nobenih omejitev (prekluzij) glede uporabe vseh relevantnih dejstev in dokazov v obnovljenem postopku, ki bi omejevale postopek in presojo davčnega organa pri doseganju navedenega cilja. Tako ima revident prav s tem, ko uveljavlja, da je skladno z načelom davčne pravičnosti (14. člen Ustave) treba tudi v primeru obnove postopka odmere dohodnine vselej upoštevati vsa, tudi nova dejstva, tako glede dohodkov kot tudi stroškov ter olajšav, ki znižujejo davčno osnovo davčnega zavezanca, če so nastali v upoštevnem davčnem obdobju (VSRS Sodba X Ips 27/2020 z dne 1. 7. 2020).
Ker je obnova postopka odmere dohodnine v korist stranke, mora sama pravočasno vložiti predlog za obnovo postopka odmere dohodnine v skladu z določbo prvega odstavka 89. člena ZDavP-2, in sicer v 6 mesecih od kar je zvedela za novo dejstvo, to pa je odločba vzdrževanega družinskega člana, s katero mu je bila odvzeta splošna olajšava, ter tako poskrbeti za uveljavljanje svojih pravic in pravnih koristi.