Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali ravna pravilno?

Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (glej 5. člen ZZK-1). Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače (glej 7. člen ZZK-1 ). Tako sklep višjega sodišča v Mariboru Cp 348/2015 z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.

Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke (50. člen ZUP). Takšni primeri so pogosti npr. pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej primer). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 142).

Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži ( 20. člen ZUP).

V sodbi in sklepu I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, toda kot stranki udeleženec in ne več, kot glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.