Vlada je v smislu 23. člena Zakona o Vladi RS ustanovila nekaj strateških svetov (npr. za zdravstvo), ki imajo več članov in predsednika, so kolektivni organ in tudi del vlade vsaj v širšem smislu, glede na to, da je ustanovitev teh svetov urejeno v poglavju z naslovom IV. ORGANIZACIJA VLADE. V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali so omenjeni strateški sveti v smislu 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju dolžni odgovoriti na dopise, ki jih prejmejo, glede na to, da so del vlade, ki pa je zavezanec v smislu 17. člena omenjene uredbe?

Nadalje, ali mora o predlogu, ki je naslovljen na strateški svet, odločiti svet kot celota, torej na svoji seji, ali lahko to stori predsednik sam, ne da bi sploh obvestil svet o obstoju dopisa oz. predloga? In če je predlog zavrnjen, ali mora biti konkretno obrazloženo, ne samo splošno, zakaj je bil predlog zavrnjen?

Uredba o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.) je izdana na podlagi in za izvrševanje več zakonov, tj. ZUP, Zakona o državi upravi (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in nasl.) in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. l. RS, št. 30/06 in nasl.). Kljub temeljnemu namenu, da se z UUP ureja upravno poslovanje v upravnih postopkih in pri izvrševanju drugih upravnih nalogah(!) upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v smislu določanja minimalnih standardov pri poslovanju s strankami in drugimi uporabniki upravnih storitev, pri zagotavljanju javnosti dela, upravljanju dokumentarnega gradiva, v zvezi z zgradbami, prostori in opremo ter zagotavljanjem varnosti (o tem glej ta primer), UUP hkrati ureja dolžno postopanje tudi drugih organov, kadar vodijo in odločajo v upravnih postopkih (v tem delu UUP predstavlja izvršilni predpis ZUP).

Krog organov, ki poslujejo po UUP, se v delu, ki se nanaša na izvrševanje ZUP, zato razširi tudi na druge državne organe, ki jih UUP ne omeni v 1. členu; pri tem gre sicer le za pravila, ki jih UUP ureja v poglavju »Uradna dejanja« od 84. do 101. člena.

V okviru pravil, ki urejajo upravno poslovanje, pa UUP določa, da mora zavezan organ odgovoriti na vse dopise, v katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja. Izjeme vključujejo situacije, ko se vprašanje nanaša na postopek v teku, je šikanozno ali če je organ že odgovoril na bistveno podobno vprašanje (17. člen UUP). Organ mora odgovoriti najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta in odgovor poslati na naslov iz dopisa.

Na podlagi 1. člena UUP nesporno velja, da morajo po 17. členu UUP poslovati organi državne uprave: vlada, ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote. Strateški svet je delovno telo vlade, ki ga ustanovi predsednik vlade na podlagi 23. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS, Ur. l. RS, št. 24/05 in nasl.), zato tudi zanje smiselno velja postopanje po 17. členu UUP. Ker gre za delovno delo vlade, je za njegovo zakonito delovanje odgovorna vlada. Zato se zahtevek za uveljavitev pravice do odgovora v zvezi z delom strateškega sveta pravilno naslovi neposredno na vlado, pri čemer pa je od notranjih razmerij med vlado in strateškim svetom odvisno, ali bo odgovor pripravila in izdala vlada ali strateški svet.

Pri odgovorih na pobude, ki so naslovljene na strateški svet, je pomembno, da se s pobudo seznani člane sveta na seji sveta in na pobudo v skladu s 17. členom UUP svet oziroma predsednik sveta tudi odgovori. Glede na svet kot naslovnika je torej treba svet kot celoto obvestiti o prejetih predlogih in te kolektivno obravnavati.

Obrazložitve zavrnitve predlogov morajo biti obrazložene po temeljnih načelih ZDU-1 in ZVRS oziroma z vidika kulture komunikacije, ne velja pa zanje taka struktura, kot to določa 214. člen ZUP, saj v teh vprašanjih ne gre za upravno zadevo, kjer je obrazložitev zlasti v funkciji pravice do pritožbe oziroma pravnega varstva (glej 2. člen ZUP in 13. člen ZUP). Vprašanji ravni obravnave in stopnje obrazložitve torej nista pravne narave, zato ju UUP ne ureja, vendar je treba zasledovati namen, ki se ne sme izvotliti z vsebinsko praznim odgovorom.

Velja pa upoštevati morebitne posebne določbe področnih zakonov, npr. nenazadnje za primere, če bi o teh predlogih želeli informacije upravičenci, kot javnost dela vlade oziroma državne uprave urejata zakon o dostopu do informacij javnega značaja ali zakon o medijih. Vendar se obrazložitev po teh zakonih, če gre za odločanje o pravici do informacij, nanaša na samo dostopnost in pravico dostopa, ne pa obrazložitev zavrnitve osnovnega predloga.