Kako naj ravna organ, če prejme pritožbo, ki ni popolna, glede na prekluzivni pritožbeni rok?

Ali uradna oseba ravna pravilno, če nepopolno pritožbo neposredno zavrže ali se poziva k dopolnitvi in kako se določi rok za to?

Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo, določeno z 13. in 229. členom ZUP. Zoper odločbo (razen izjem, ki jih določa zakon), lahko stranka ali druga oseba s pravnim interesom na pristojni organ vloži pritožbo zoper odločbo, praviloma v roku 15 dni od vročitve, če specialni zakon ne določa krajšega ali daljšega pritožbenega roka. Stranka ali druga oseba s pravnim interesom more v pritožbi jasno navesti pritožbeni razlog (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 245-247).

V skladu z 240. členom ZUP mora prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe le-to preizkusiti, torej preveriti, ali pritožba izpolnjuje formalne pogoje (procesne predpostavke) za začetek postopka. Organ preveri, ali je pritožba po zakonu dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pritožba pravočasna. V kolikor so izpolnjene procesne predpostavke, bo organ pričel z vsebinsko presojo, sicer pritožbo s sklepom zavrže (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 248-249).

Obstaja pa možnost, da organ pri pregledu pritožbe ugotovi, da je ta nepopolna. Pritožba je namreč ena izmed vlog, zato mora organ v primeru nepopolne pritožbe ravnati po pravilih ZUP za vloge, kolikor zakon med pravili o pritožbi ne določa drugače. V skladu z 67. in 68. členom ZUP je tako tudi pri pritožbi treba upoštevati pravila ravnanja v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. Če je torej pritožba nepopolna, je organ ne sme takoj zavreči, ampak mora stranko oz. drugo osebo s pravnim interesom pozvati k dopolnitvi. Na ta način organ uresničuje načelo laičnosti pritožbe in načelo varstva pravic strank. Organ je dolžan pritožnika pisno pozvati, naj pritožbo popravi oziroma dopolni. Če organ stranke oz. druge osebe s pravnim interesom ne pozove k dopolnitvi in pritožbo zavrže, ravna preuranjeno in v nasprotju s pravili postopka, kar se šteje za bistveno postopkovno napako (glej več npr. v UPRS sodbo I U 1183/2019-12 z dne 10. 12. 2020).

V primeru, ko stranka pritožbo po pozivu organa k dopolnitvi ne dopolni v danem roku, mora uradna oseba vlogo zavreči (drugi odstavek 67. člena ZUP); zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Za tak primer glej Sodbo VSRS I Up 773/2003 z dne 9. 7. 2003).

Je pa vprašanje, ali se pri pozivu za dopolnitev določi katerikoli rok po 67. členu ZUP ali le rok v okviru prekluzivnega roka za pritožbo po 235. členu ZUP.

Rok za vložitev pritožbe po 235. členu ZUPje procesen in prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka vodi v izgubo pravice stranke, da vloži pritožbo. Zaradi prekluzivne narave roka po njegovem izteku pritožbe ni dopustno dopolnjevati (sodba VSRS X Ipd 1678/2006 z dne 15. 4. 2010).

Toda v zvezi s obveznostjo pozivanja k dopolnitvi oziroma pravice do odprave pomanjkljivosti velja opozoriti, da je formalno popolnost pritožbe treba obravnavati v smislu (ne)nesposobnosti za obravnavo. Po ZUP mora pritožba navajati odločbo, ki se izpodbija (organ, ki jo je izdal, številko in datum) in (razloge) zakaj se izpodbija. Ob tem ne sme biti dvoma, kdo je vložnik pritožbe oziroma kdo odločbo izpodbija, kar se odrazi skozi navedbo pritožnika in njegov podpis. Za vsebinsko obravnavo pritožbe v smislu njene utemeljenosti je bistveno ,zoper katero odločbo je vložena in ali je izkazano, kdo jo izpodbija. Navedba pritožbenih razlogov za obravnavo ni bistvena, ker se v takem primeru zakonitost odločbe v pritožbenem postopku preizkusi po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava (preizkus se opravi v delu, v katerem se odločba izpodbija, če se ne navede pa v celoti). Na enak način se popolnost pritožbe presoja v pravdnem postopku, ki sicer za razliko od upravnega postopka ne dopušča odprave formalnih pomanjkljivosti v pritožbenem postopku. V skladu s tem bi organ v upravnem postopku moral pozivati stranko, če iz pritožbe ni razvidno, katero odločbo izpodbija (navedba organa, ki je odločbo izdal, številka in datum odločbe sami po sebi ne vplivajo na popolnost, če je iz vsebine mogoče razbrati omenjene podatke) ali če obstaja dvom, da jo je vložila oseba, ki je navedena kot vložnik. Pritožnik bi pritožbo moral dopolniti v roku, ki ga določi organ, sicer bi pritožbo zavrgel.

Seveda pa pritožnik z dopolnitvijo vloge ne bi mogel navajati dodatnih ali dopolnjevanja že navedenih pritožbenih razlogov, torej teh, ki jih predhodno ni navedel oziroma drugače razširiti (spremeniti ali dopolniti) obravnavo pritožbe.