Ali je potrebno postaviti začasnega zastopnika mladoletni ali drugače opravilno nesposobni osebi, s katero upravni organ opravlja razgovor in želi pomembne vsebine zapisati v izjavi na zapisnik?


Ali se v primeru, da stranka izgubi opravilno sposobnost, postavi začasni zastopnik, ki je blizu organa ali blizu stranki?

Prvi odstavek 46. člena ZUP določa, da lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja dejanje v postopku. Za obstoj popolne poslovne sposobnosti morata biti kumulativno izpolnjena objektivni (polnoletnost) in subjektivni (razsodnost) kriterij. Mladoletnik pred dopolnjenim 15. letom ni poslovno sposoben, zato tudi nima procesne sposobnosti. Procesna dejanja lahko zato opravlja le preko staršev kot svojih zakonitih zastopnikov. Mladoletnik, ki dopolni 15 let, je omejeno poslovno sposoben in lahko sam sklepa pravne posle, razen če zakon ne določa drugače. V mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost, mu je priznana tudi procesna sposobnost. To pomeni, da lahko mladoletnik glede poslov, ki jih lahko sklepa sam (brez odobritve staršev), sam opravlja procesna dejanja (tretji odstavek 46. člena ZUP).



Glede poslov, pri katerih je za njihovo veljavnost potrebna odobritev staršev, lahko procesna dejanja zanj opravljajo le starši kot zakoniti zastopniki. Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja razen v primerih, ko je s predpisom določeno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja posebno dovoljenje (tretji odstavek 47. člena ZUP). Organ mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (49. člen ZUP). Če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik, je to po četrti točki drugega odstavka 237. člena ZUP bistvena kršitev pravil postopka in razlog za vložitev pritožbe ter obnovo postopka (deseta točka 260. člena ZUP).


V kolikor upravni organ želi opraviti razgovor z mladoletno osebo, mora k temu pritegniti tudi njenega zakonitega zastopnika (praviloma starše). Začasnega zastopnika mladoletni osebi upravni organ postavi le, če taka oseba nima zakonitega zastopnika, pa to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in je treba izvesti postopek (o tem je potrebno nemudoma obvestiti skrbstveni organ) (prvi odstavek 51. člena ZUP), ali v primeru, da si interesi zakonitega zastopnika (staršev) in stranke, torej v našem primeru mladoletne osebe, nasprotujejo (drugi odstavek 51. člena ZUP), pri čemer pa iz pravne teorije izhaja, da naj bi bila tudi tukaj takšna postavitev pogojena z nujnostjo zadeve oz. potrebe po izvedbi postopka (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 53), ali v primeru, da imata stranki z nasprotnima interesoma istega zakonitega zastopnika (drugi odstavek 51. člena ZUP). Začasni zastopnik ima v postopku oziroma pri dejanjih, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (šesti odstavek 51. člena ZUP). Njegova funkcija je začasna, tj. do trenutka, ko vstopi zakoniti zastopnik stranke.

V primeru, da stranka izgubi opravilno sposobnost, se ne postavi začasnega zastopnika, temveč se postopa po Družinskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl.) in postavi skrbnika z odločbo centra za socialno delo (to je dopustno šele potem, ko je odločitev sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti pravnomočna). V postopku pred organom se izjemoma postavi začasni zastopnik, če gre za nujno procesno dejanje, sploh če je v interesu stranke, in je potrebno izvesti postopek (prvi odstavek 51. člena ZUP). Lahko je iz kroga organa ali stranke; ker gre za nujnost, običajno ni časa iskati sorodnika ali prijatelja, tako da se lahko postavi drugo uradno osebo, ki pa ne sme biti v navzkrižju interesov s stranko in mora delovati v strankino korist.